Meliton Sardski – ali je res branil biblijske resnice?

VSAKO leto pravi kristjani obhajajo Gospodovo večerjo na dan, ki ustreza 14. nisanu po hebrejskem koledarju. Tako poslušajo Jezusovo zapoved: »To delajte meni v spomin.« Prav na ta dan leta 33 n. št. je Jezus po obhajanju pashe vpeljal slovesnost v spomin na svojo žrtveno smrt. Umrl je, še preden se je ta dan končal. (Luka 22:19, 20; 1. Korinčanom 11:23–28)

V drugem stoletju našega štetja so nekateri začeli spreminjati način obhajanja slovesnosti in dan, na katerega naj bi jo obhajali. V Mali Aziji so jo še naprej obhajali na dan Jezusove smrti. Vendar je bila, kot pokaže neki priročnik, »v Rimu in Aleksandriji navada, da so obhajali Jezusovo vstajenje, in to na prvo naslednjo nedeljo«. Temu so rekli vstajenjska pasha. Skupina, ki so jo poznali pod imenom kvartodecimani (štirinajstniki), je zagovarjala obhajanje smrti Jezusa Kristusa na 14. nisan. Takšnega mišljenja je bil tudi Meliton Sardski. Kdo je bil Meliton? Kako je zagovarjal to biblijsko resnico in še druge?

‚Velika luč‘

Evzebij iz Cezareje je v svojem delu Cerkvena zgodovina napisal, da je Polikrat iz Efeza ob koncu drugega stoletja poslal v Rim pismo, v katerem je zagovarjal obhajanje »pashe štirinajsti dan, kot je to opisano v evangeliju, brez odstopanja, tako kot določa vera«. Iz tega pisma izvemo, da je obhajanje na 14. nisan zagovarjal tudi Meliton – škof iz Sard v Lidiji. V pismu še piše, da so Melitona njegovi sodobniki šteli med ‚velike luči, ki so zaspale‘. Polikrat je dejal, da se Meliton ni poročil in je »živel povsem po svetem duhu, sedaj pa počiva v Sardah in čaka na klic iz nebes, da bo vstal od mrtvih«. Iz tega bi lahko sklepali, da je bil Meliton eden tistih, ki so verjeli, da se bo vstajenje začelo šele, ko se bo Kristus vrnil. (Razodetje 20:1–6)

Videti je, da je bil Meliton pogumen in odločen mož. Dejstvo je, da je na rimskega cesarja Marka Avrelija (vladal je od 161 do 180 n. št.) naslovil Apologijo v prid kristjanom, eno prvih, ki so jih kdaj napisali. Meliton se ni bal zagovarjati krščanstva in javno obtožiti hudobnih in pohlepnih ljudi. Takšni ljudje so se želeli polastiti imetja kristjanov, zato so vplivali na cesarja, da je izdajal odredbe, s katerimi so lahko opravičili svoje preganjanje in krivo obsojanje kristjanov.

Meliton je cesarju pogumno napisal: »Želimo vas prositi le to, da osebno preiščete in pravično razsodite, ali so tisti, zaradi katerih so nastali takšni prepiri, [kristjani], vredni smrti in kazni ali varstva in zaščite. Toda če ta odredba in novi odlok, ki ni primeren niti za barbarske sovražnike, nista od vas, vas še tolikanj bolj prosimo, da ne spregledate, kako nas ta drhal nezakonito pleni.«

Krščanstvo je branil s Svetim pismom

Meliton je Sveto pismo preučeval z velikim zanimanjem. Resda nimamo popolnega seznama njegovih del, vendar naslovi nekaterih spisov odkrivajo, da so ga biblijske teme zelo zanimale. Nekateri od teh so: O krščanskem življenju in prerokih, O človeški veri, O stvarjenju, O krstu in resnici in veri in Kristusovem rojstvu, O gostoljubnosti, Ključ in O hudiču in Janezovem razodetju.

Meliton je osebno odpotoval v biblijske dežele, da bi raziskal, koliko knjig dejansko sestavlja Hebrejske spise. V zvezi s tem je napisal: »Prišel sem torej na vzhod, vse do kraja, kjer je bilo vse to oznanjeno in storjeno, in sem natančno poizvedel o knjigah  Stare zaveze. Prilagam in pošiljam ti njihov seznam.« Čeprav na tem seznamu ni Nehemijeve in Esterine knjige, pa je to najstarejši seznam kanoničnih knjig Hebrejskih spisov, ki so ga sestavili ljudje, ki so se izpovedovali za kristjane.

Med tem raziskovanjem je Meliton zbral odlomke iz Hebrejskih spisov, ki se preroško nanašajo na Jezusa. V svojem delu z naslovom Izbori je pokazal, da je bil Jezus dolgo pričakovani Mesija in da so o Kristusu pričali tako preroki kot mojzesovska postava.

Branil je vrednost odkupnine

V pomembnejših mestih v Mali Aziji je živelo precej Judov. V Sardah, kjer je živel Meliton, so Judje hebrejsko pasho obhajali 14. nisana. V pridigi z naslovom Pasha je Meliton pojasnil, zakaj je bilo obhajanje pashe pod Postavo upravičeno in zakaj naj bi kristjani Gospodovo večerjo obhajali 14. nisana.

Potem ko je na temelju 12. poglavja Druge Mojzesove knjige pojasnil, da je pasha predstavljala Kristusovo žrtev, je razložil, zakaj je nesmiselno, da bi kristjani obhajali pasho – Bog je namreč mojzesovsko postavo odpravil. Nato je pokazal, zakaj se je moral Kristus žrtvovati: Bog je Adama postavil v raj, da bi ta lahko živel srečno. Toda prvi človek ni poslušal zapovedi, naj ne jé od drevesa spoznanja dobrega in hudega. Zato se je pojavila potreba po odkupnini.

V nadaljevanju je Meliton pojasnil, da je Jezus prišel na zemljo in umrl na kolu zato, da bi verujoče človeštvo odkupil od greha in smrti. Zanimivo je, da je Meliton za kol, na katerem je Jezus umrl, uporabil grško besedo xylon, ki pomeni »les«. (Apostolska dela 5:30; 10:39; 13:29)

Meliton ni bil znan samo v Mali Aziji. Njegova dela so poznali tudi Tertulijan, Klement Aleksandrijski in Origen. Vendar je zgodovinar Raniero Cantalamessa dejal: »Melitonov zaton, zaradi katerega so počasi izginila njegova dela, se je začel po prevladi nedeljske pashe, ko so kvartodecimane označili za heretike.« Nazadnje so se Melitonova dela skoraj v celoti izgubila.

Ali je nanj vplivalo odpadništvo?

Po smrti apostolov se je, kot je bilo napovedano, v pravo krščanstvo pritihotapilo odpadništvo. (Apostolska dela 20:29, 30) Očitno je vplivalo tudi na Melitona. Zapleten slog njegovega pisanja kaže, da so nanj verjetno vplivala grška filozofska dela in dela, ki so nastala v rimskem svetu. Morda je to bil razlog, da je krščanstvo imenoval »naša filozofija«. Menil je tudi, da je povezovanje tako imenovanega krščanstva in rimskega imperija »največji dokaz [. . .] uspeha«.

Meliton si prav gotovo ni vzel k srcu naslednjega nasveta apostola Pavla: »Pazite, da vas ne bo kdo uplenil s filozofijo in prazno prevaro po človeškem izročilu, po prvinah sveta, in ne po Kristusu.« Čeprav je Meliton do določene mere branil biblijske resnice, je v mnogih pogledih od njih pravzaprav odstopil. (Kološanom 2:8)

 [Slika na strani 18]

Jezus je vpeljal Gospodovo večerjo 14. nisana