Utrdite si roke
Utrdite si roke
»Utrdite si roke, kateri slišite v teh dneh te besede iz ust prorokov.« (ZAHARIJA 8:9)
1., 2. Zakaj si Hagajeva in Zaharijeva knjiga zaslužita našo pozornost?
HAGAJEVE in Zaharijeve prerokbe so bile napisane pred kakimi 2500 leti, vendar so nedvomno pomembne tudi za naše življenje. Biblijske pripovedi, zapisane v knjigah teh dveh prerokov, nimajo samo zgodovinske vrednosti. So del ‚vsega, kar je bilo prej napisano nam v pouk‘. (Rimljanom 15:4) Marsikaj, o čemer lahko beremo v teh knjigah, nas spomni na to, kar se dejansko dogaja, odkar je bilo leta 1914 v nebesih ustanovljeno Kraljestvo.
2 Apostol Pavel se je skliceval na dogodke in razmere Božjega ljudstva v davnini, ko je napisal: »Te stvari pa so se jim dogajale kot zgled in so bile napisane v svarilo nam, na katere je prišel konec teh stvarnosti.« (1. Korinčanom 10:11) Morda se sedaj sprašujete: ‚Kako pomembni pa sta Hagajeva in Zaharijeva knjiga za naše dni?‘
3. Čemu sta posvetila pozornost Hagaj in Zaharija?
3 Kot je bilo pojasnjeno že v prejšnjem članku, se Hagajeve in Zaharijeve prerokbe nanašajo na čas, ko so se Judje iz babilonskega ujetništva vrnili v deželo, ki jim jo je dal Bog. Oba preroka sta posvetila pozornost gradnji templja. Leta 536 pr. n. št. so Judje položili temelje za tempelj. Čeprav so se nekateri starejši Judje spominjali, kako je bilo nekdaj, je bil to predvsem čas, ko je Božje ljudstvo ‚vriskalo od veselja‘. Toda v naših dneh se dogaja nekaj še pomembnejšega. Kaj pa? (Ezra 3:3–13)
4. Kaj se je zgodilo kmalu po prvi svetovni vojni?
4 Kmalu po prvi svetovni vojni so bili Jehovovi maziljenci osvobojeni iz ujetništva Babilona Velikega. To je bil jasen dokaz, da jih Jehova podpira. Prej se je zdelo, da je verskim voditeljem in njihovim političnim družabnikom uspelo ustaviti javno oznanjevanje in poučevanje, ki so ga opravljali Preučevalci Biblije. (Ezra 4:8, 13, 21–24) Toda Bog Jehova je ovire, ki so preprečevale oznanjevanje in pridobivanje učencev, odstranil. V desetletjih po letu 1919 je kraljestveno delo napredovalo in nič ga ne more ustaviti.
5., 6. Na katero večjo izpolnitev se nanašajo besede iz Zaharija 4:7?
5 Prepričani smo lahko, da bo Jehova še naprej podpiral delo oznanjevanja in poučevanja, ki ga opravljajo njegovi poslušni služabniki. V Zahariju 4:7, NW, beremo: »On bo zagotovo prinesel vrhnji vogelnik in zaslišali se bodo vzkliki: Kako je lep! Kako je lep!« Na katero večjo izpolnitev v naših dneh se nanašajo te besede?
6 Besede iz Zaharija 4:7 se nanašajo na čas, ko bo pravo čaščenje Vrhovnega gospoda na zemeljskem dvorišču njegovega duhovnega templja postalo popolno. Ta tempelj je ureditev, ki jo je uvedel Jehova, da ga lahko častimo, in to na temelju spravne žrtve Kristusa Jezusa. Res je, da ta veliki duhovni tempelj obstaja že od prvega stoletja našega štetja, vendar bo pravo čaščenje na zemeljskem dvorišču šele postalo popolno. Na tem dvorišču sedaj služi na milijone častilcev. Ti bodo skupaj z množicami obujenih postali popolni med tisočletnim vladanjem Jezusa Kristusa. Ob koncu teh tisoč let bodo na očiščeni zemlji ostali samo pravi Božji častilci.
7. Kakšno vlogo ima Jezus v naših dneh pri tem, da bo pravo čaščenje postalo popolno, in zakaj bi nas to moralo spodbuditi?
7 Ko so leta 515 pr. n. št. tempelj dokončali, sta bila prisotna tudi deželni upravitelj Zerubabel in veliki duhovnik Jozue. V Zahariju 6:12, 13 je bilo napovedano, da bo pri tem, da bo pravo čaščenje postalo popolno, Jezus imel podobno vlogo. Tam piše: »Tako pravi GOSPOD nad vojskami: Glej, mož, Odraslek mu je ime, vzraste s svojega kraja in zidal bo tempelj GOSPODOV. In [. . .] on bo nosil veličastvo ter sedel in gospodoval na prestolu svojem in bode duhovnik na prestolu svojem.« Ali bi lahko kdor koli oviral napredovanje kraljestvenega dela pri tem duhovnem templju, glede na to, da to delo podpira Jezus, ki je v nebesih in zaradi katerega je Davidova kraljevska linija ponovno vzrasla oziroma pognala? Nikakor ne! Ali nas to ne bi moralo spodbuditi, da si v službi Bogu še naprej prizadevamo in ne dovolimo, da nas od tega dela odvrnejo vsakodnevne skrbi?
Čemu dajemo prednost
8. Zakaj moramo delo v duhovnem templju dati na prvo mesto v svojem življenju?
8 Da bi nas Jehova podpiral in blagoslavljal, moramo delo v duhovnem templju obdržati na prvem mestu v svojem življenju. Ne smemo biti podobni Judom, ki so govorili »Ni še prišel čas«, temveč se moramo zavedati, da živimo v »zadnjih dneh«. (Hagaj 1:2; 2. Timoteju 3:1) Jezus je napovedal, da bodo njegovi zvestovdani učenci oznanjevali dobro novico o Kraljestvu in pridobivali učence. Paziti moramo, da te prednostne službe ne bi zanemarjali. Delo oznanjevanja in poučevanja, ki se je zaradi nasprotovanja sveta za nekaj časa ustavilo in se je leta 1919 zopet nadaljevalo, še ni dokončano. Vendar smo lahko prepričani, da prav gotovo bo!
9., 10. Od česa je odvisen Jehovov blagoslov in kako ga občutimo?
9 Priče bomo kot ljudstvo in kot posamezniki blagoslovljeni toliko, kolikor si bomo iskreno prizadevali. Bodimo pozorni na zagotovilo, ki nam ga daje Jehova. Ko so Judje ponovno začeli iz vse duše častiti Jehova in znova z vsem srcem graditi tempelj, jim je rekel: »Od tega dne bom blagoslavljal!« (Hagaj 2:19) Jehova jim je bil spet popolnoma naklonjen. Razmislimo sedaj o blagoslovih, ki jih je obljubil: »Požene setev miru: vinska trta obrodi svoj sad in zemlja donese letino svojo in nebo da roso svojo; in vse to izročim v dedno last ostanku tega ljudstva.« (Zaharija 8:9–13)
10 Jehova je Jude duhovno in gmotno blagoslovil, in enako bo blagoslovil tudi nas, ko marljivo in radovoljno opravljamo delo, ki nam ga je dodelil. Med temi blagoslovi so mir, ki je med nami, občutek varnosti, blaginja in duhovna rast. Vendar pa smo lahko prepričani, da nas bo Jehova še naprej blagoslavljal, če bomo delo v duhovnem templju opravljali tako, kot to on hoče.
11. Kako bi se lahko preiskali?
11 Sedaj je čas, da ‚v srcu premislimo svoje poti‘. (Hagaj 1:5, 7, SSP) Vzeti bi si morali nekaj časa in preiskati, čemu dajemo prednost v svojem življenju. Jehovov blagoslov je odvisen od tega, koliko slavimo njegovo ime in si prizadevamo pri delu v njegovem duhovnem templju. Morda bi se lahko vprašali: ‚Ali dajem danes prednost drugim stvarem kot v preteklosti? Kakšna je moja gorečnost za Jehova, za njegovo resnico in njegovo delo, če jo primerjam z gorečnostjo, ki sem jo imel, ko sem se krstil? Ali se zaradi tega, ker se zanimam za lastno blaginjo, manj posvečam Jehovu in njegovemu Kraljestvu? Ali me pred tem, da bi slavil Jehova in si prizadeval pri delu v duhovnem templju, zadržuje strah pred človekom – strah pred tem, kaj si bodo mislili drugi?‘ (Razodetje 2:2–4)
12. Kaj se je dogajalo med Judi, kot je to opisano v Hagaju 1:6, 9?
12 Prav gotovo ne želimo, da bi nam Bog odtegnil svoj bogati blagoslov, zato ker bi zanemarjali delo, s katerim se slavi njegovo ime. Spomnimo se, da so Judje po povratku v domovino dobro začeli, toda potem so, kot to poroča Hagaj 1:9, ‚hiteli vsak za svojo hišo‘. Postali so prezaposleni s skrbjo za vsakodnevne potrebe in s svojim načinom življenja. Zaradi tega so ‚pod streho spravili malo‘ – primanjkovalo jim je dobre hrane, pijače in toplih oblačil. (Hagaj 1:6) Jehova jim je odtegnil svoj blagoslov. Ali se lahko iz tega kaj naučimo?
13., 14. Kako lahko to, kar se naučimo iz Hagaja 1:6, 9, uporabimo v svojem življenju in zakaj je pomembno, da to storimo?
13 Ali se ne strinjate, da bi se morali, če želimo še naprej uživati Božji blagoslov, upreti temu, da bi si prizadevali za lastne interese na račun čaščenja Jehova? Tako bi se gotovo morali odzvati, če bi nas od čaščenja odvračalo naprezanje za bogastvo, načrti za hitro obogatitev, ambiciozni načrti za nadaljnje izobraževanje z namenom, da bi imeli zaželeno poklicno pot v tej stvarnosti, ali tečaji za osebno rast.
14 Takšne stvari same po sebi morda niso nekaj napačnega. Toda ali ne vidite, da so, če gledamo nanje z vidika večnega življenja, to v resnici ‚mrtva dela‘? (Hebrejcem 9:14) V kakšnem smislu? Mrtva, nesmiselna in prazna so v duhovnem pogledu. Tistega, ki pri njih vztraja, lahko to pripelje v duhovno smrt. To se je zgodilo nekaterim maziljenim kristjanom v dneh apostolov. (Filipljanom 3:17–19) Zgodilo se je tudi nekaterim v našem času. Morda poznate koga, ki je postopoma opustil krščanske dejavnosti in se je nehal družiti z občino, sedaj pa ne kaže nobene želje, da bi ponovno služil Jehovu. Seveda upamo, da se bodo takšni vrnili k Jehovu, toda še vedno ostaja dejstvo, da lahko tisti, ki si prizadeva za ‚mrtva dela‘, izgubi Jehovovo odobravanje in blagoslov. Vidimo lahko, kako žalostno se to konča. Človek je zaradi tega ob radost in mir, ki sta sad Božjega duha. In predstavljajte si, kakšna izguba bi bila, če ob sebi ne bi imeli več prisrčne krščanske bratovščine! (Galačanom 1:6; 5:7, 13, 22–24)
15. Kako se iz Hagaja 2:14 vidi, da je naše čaščenje pomembno?
15 Gre za zelo resno stvar. Poglejmo, kaj piše v Hagaju 2:14 o tem, kako je Jehova gledal na Jude, ki so zanemarjali njegovo hišo čaščenja, svoje hiše pa dobesedno ali figurativno obijali z deskami. Tam beremo: »Takšno je to ljudstvo in ves ta narod pred mojim obličjem, govori GOSPOD, in takšno je vse delo njih rok; in kar tam darujejo, je nečisto.« Vse dokler so Judje zanemarjali pravo čaščenje, so bile vse žrtve, ki so jih s polovičnim srcem darovali na začasnem oltarju v Jeruzalemu, nesprejemljive. (Ezra 3:3)
Podpora nam je zagotovljena
16. O čem so lahko bili prepričani Judje, ko so izvedeli za Zaharijeva videnja?
16 Bog je poslušnim Judom, ki so zidali Božji tempelj, po Zahariju dal niz osmih videnj, v katerih jim je zagotovil, da jih podpira. V prvem videnju jim je zagotovil, da bodo tempelj dokončali in da bo v Jeruzalemu in Judi vladala blaginja, če bodo le poslušno opravljali delo, ki jim je bilo naloženo. (Zaharija 1:8–17) V drugem videnju jim je obljubil, da bo odstranil vse vladavine, ki nasprotujejo pravemu čaščenju. (Zaharija 1:18–21) V nadaljnjih videnjih pa jim je zagotovil, da jih bo varoval pri gradnji templja, da se bodo v Jehovovo hišo čaščenja zgrinjali ljudje iz mnogih narodov, da bodo uživali pravi mir in varnost, da bo odstranil goram podobne ovire, ki so stale nasproti delu, ki jim ga je naložil, da bo odstranil hudobijo ter da jih bodo ščitili in nadzorovali tudi angeli. (Zaharija 2:5, 11; 3:10; 4:7; 5:6–11; 6:1–8) Sedaj lahko razumemo, zakaj so poslušni posamezniki ob takšnih zagotovilih Božje podpore prilagodili svoj življenjski slog in se osredinili na delo, zaradi katerega jih je Bog osvobodil.
17. Kaj bi se morali vprašati glede na zagotovilo, ki ga imamo?
17 Zagotovilo, da bo pravo čaščenje res zmagalo, naj bi nas podobno spodbudilo k dejavnosti in k temu, da resno razmislimo o Jehovovi hiši čaščenja. Vprašajmo se: ‚Če sem prepričan, da je sedaj čas za oznanjevanje dobre novice o Kraljestvu in za pridobivanje učencev, ali se to vidi tudi iz mojih ciljev in življenjskega sloga? Ali namenjam dovolj časa preučevanju Božje preroške Besede, o njej premišljujem ter se o njej pogovarjam s sokristjani in z drugimi?‘
18. Kaj je glede na 14. poglavje Zaharija pred nami?
18 Zaharija je govoril o uničenju Babilona Velikega in vojni harmagedon, ki mu bo sledila. Takole beremo: »To bo dan, znan kot Jehovov. Takrat ne bo ne dneva ne noči. Ob večernem času bo svetlo.« Da, Jehovov dan bo za Njegove sovražnike na zemlji zares temen in mračen! Toda za Jehovove zvestovdane častilce bo to čas svetlobe in naklonjenosti. Zaharija je tudi opisal, da bo v novem svetu vse razglašalo Jehovovo svetost. Pravo čaščenje v Božjem velikem duhovnem templju bo edina oblika čaščenja na zemlji. (Zaharija 14:7, NW; 14:16–19) Kako čudovita obljuba! Videli bomo, kako se bo vse, kar je bilo napovedano, izpolnilo in kako bo Jehovova vrhovnost opravičena. Jehovov dan bo resnično edinstven!
Trajni blagoslovi
19., 20. Zakaj vas besede iz Zaharija 14:8, 9 spodbudijo?
19 Po tem osupljivem dogodku bodo Satan in njegovi demoni zaprti v brezno nedejavnosti. (Razodetje 20:1–3, 7) Nato se bodo med Kristusovo tisočletno vladavino na človeštvo izlivali blagoslovi. V Zahariju 14:8, 9 piše: »Zgodi se tisti dan, da poteko žive vode iz Jeruzalema, njih polovica proti vzhodnemu morju in polovica proti zahodnemu morju: po leti in po zimi bodo tekle. In GOSPOD bode kralj nad vso zemljo; tisti dan bode GOSPOD eden in ime njegovo eno.«
20 »Žive vode« oziroma ‚reka vode življenja‘, ki ponazarjajo Jehovove priprave za življenje, bodo nenehno pritekale od prestola Mesijanskega kraljestva. (Razodetje 22:1, 2) Velika množica Jehovovih častilcev, ki bo preživela harmagedon, bo tako rešena obsojenosti na adamsko smrt. Jehovove priprave bodo koristile celo tistim, ki so že umrli, saj bodo obujeni. To bo začetek nove dobe, ko bo nad zemljo vladal Jehova. Ljudje po vsej zemlji bodo priznavali, da je Jehova Najvišji v vsem vesolju, edini, ki si zasluži, da ga častimo.
21. Kaj naj bi bili odločeni delati?
21 Če se ozremo na vse, kar sta napovedala Hagaj in Zaharija, in na vse, kar se je že izpolnilo, imamo tehten razlog, da si na zemeljskem dvorišču duhovnega templja še naprej prizadevamo pri delu, ki nam ga je dodelil Bog. Dokler pravo čaščenje ne bo doseglo popolnosti, si torej vsi prizadevajmo, da bi delo v prid Kraljestva obdržali na prvem mestu v svojem življenju. Zaharija 8:9 nam prigovarja: »Utrdite si roke, kateri slišite v teh dneh te besede iz ust prorokov.«
Ali se spomnite?
• Zaradi katere zgodovinske vzporednice sta Hagajeva in Zaharijeva knjiga danes pomembni?
• Kaj od Hagaja in Zaharija izvemo o tem, čemu bi morali v svojem življenju dajati prednost?
• Zakaj nam pregledovanje Hagajeve in Zaharijeve knjige vliva zaupanje v prihodnost?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 26]
Hagaj in Zaharija sta spodbujala Jude, naj delajo iz vse duše, saj jim bo to prineslo blagoslov
[Slike na strani 27]
Ali ‚hitite vsak za svojo hišo‘?
[Slika na strani 28]
Jehova je obljubil blagoslov in ga tudi daje