Pastirji, ki so »čredi za zgled«
Pastirji, ki so »čredi za zgled«
»Pasite Božjo čredo, ki jo imate na skrbi, [. . .] voljno, [. . .] z vso vnemo, [. . .] postanite čredi za zgled.« (1. PETROVO 5:2, 3)
1., 2. a) Katero prednost je Jezus zaupal apostolu Petru in zakaj to ni bilo napačno? b) Kako Jehova gleda na postavljene pastirje?
NEKAJ časa pred binkošti leta 33 n. št. je na obali Galilejskega jezera Peter in še šest drugih učencev zaužilo zajtrk, ki jim ga je pripravil Jezus. Peter tokrat ni prvič videl obujenega Jezusa in prav gotovo je bil navdušen, da je bil ta živ. Morda pa je bil tudi zaskrbljen. Navsezadnje je komaj pred nekaj dnevi javno zanikal, da ga pozna. (Luka 22:55–60; 24:34; Janez 18:25–27; 21:1–14) Ali je Jezus skesanega Petra pograjal, ker mu je vera upadla? Ne. Ravno nasprotno, zaupal mu je prednost, da hrani in pase njegove »ovčice«. (Janez 21:15–17) Iz biblijskega poročila o krščanski občini v prvem stoletju vidimo, da se Jezus, ko je Petru zaupal to nalogo, ni zmotil. Peter je skupaj z drugimi apostoli in starešinami v Jeruzalemu pastirjeval v krščanski občini, tudi ko je ta doživljala hude preizkušnje in naglo rast. (Apostolska dela 1:15–26; 2:14; 15:6–9)
2 V naših dneh je Jehova po Jezusu Kristusu postavil usposobljene može za duhovne pastirje, da vodijo njegove ovce v najbolj kritičnem obdobju človeške zgodovine. (Efežanom 4:11, 12; 2. Timoteju 3:1) Ali jim je preveč zaupal? Miroljubna krščanska bratovščina, ki jo lahko najdemo po vsem svetu, dokazuje, da ni bilo tako. Res je, da so ti pastirji ravno tako nepopolni ljudje, kot je bil Peter. (Galačanom 2:11–14; Jakob 3:2) Toda Jehova jim kljub temu zaupa, da skrbijo za ovce, ki jih je »kupil s krvjo svojega Sina«. (Apostolska dela 20:28) Te može ima zelo rad in jih šteje za »vredne dvojne časti«. (1. Timoteju 5:17)
3. Kako duhovni pastirji gojijo voljnega duha in vnemo?
3 Kako lahko duhovni pastirji gojijo voljnega duha in vnemo ter so tako čredi za zgled? Podobno kot Peter in drugi pastirji v prvem stoletju se zanašajo na Božjega svetega duha in ta jim daje potrebnih moči, da lahko nosijo svoje breme odgovornosti. (2. Korinčanom 4:7) Sveti duh v njih tudi rojeva sad duha – ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobroto, vero, blagost in samoobvladanje. (Galačanom 5:22, 23) Poglejmo si, kako lahko pastirji pri pasenju Božje črede, ki jim je zaupana, kažejo ta sad in so tako čredi za zgled.
Ljubijo čredo in vsako posamezno ovco
4., 5. a) Kako Jehova in Jezus kažeta ljubezen do črede? b) Kako duhovni pastirji kažejo, da ljubijo čredo?
4 Najpomembnejša lastnost, ki jo v nas rodi Božji duh, je ljubezen. Jehova svojo ljubezen do črede kot celote kaže tako, da jo oskrbuje z obilico duhovne hrane. (Izaija 65:13, 14; Matej 24:45–47) Vendar za čredo ne skrbi samo tako, da jo hrani. Osebno mu je mar za vsako posamezno ovco. (1. Petrovo 5:6, 7) Tudi Jezus ljubi čredo. Za ovce je dal svojo dušo in vsako osebno pozna »po imenu«. (Janez 10:3, 14–16)
5 Duhovni pastirji posnemajo Jehova in Jezusa. Svojo ljubezen do Božje črede kot celote kažejo tako, da ‚se posvečajo [. . .] poučevanju‘ občine. Z govori, ki temeljijo na Bibliji, pomagajo hraniti in varovati čredo, in ta vidik njihovega marljivega dela lahko vidijo vsi. (1. Timoteju 4:13, 16) Manj opazno pa je, koliko časa porabijo za občinska poročila, pisanje pisem in dopisov, sestavljanje razporedov in še za mnoge podrobnosti, da občinski shodi in druge dejavnosti potekajo »spodobno in urejeno«. (1. Korinčanom 14:40) Precej tega dela večina ne vidi in pastirji morda zanj prejmejo le malo priznanja. To je zares delo, opravljeno iz ljubezni. (Galačanom 5:13)
6., 7. a) Kako se lahko pastirji bolje seznanijo z ovcami? b) Zakaj nam lahko včasih koristi, da zaupamo svoje občutke kateremu od starešin?
6 Ljubeči krščanski pastirji se trudijo, da se osebno zanimajo za vsako ovco v občini. (Filipljanom 2:4) S posamezno ovco se lahko denimo bolje seznanijo, ko skupaj oznanjujejo. Jezus je pogosto oznanjeval skupaj s svojimi sledilci in takšne priložnosti izkoristil za to, da jih je spodbujal. (Luka 8:1) Neki izkušeni krščanski pastir pravi: »Ugotovil sem, da je eden najboljših načinov, kako lahko spoznam in spodbudim brata ali sestro, ta, da grem z njim ali z njo v terensko službo.« Če morda zadnje čase niste imeli priložnosti, da bi oznanjevali s katerim od starešin, zakaj se ne bi s kom od njih dogovorili, da bosta to storila v bližnji prihodnosti?
7 Ljubezen je Jezusa gnala, da se je s svojimi sledilci veselil, z njimi pa je čutil tudi, ko so bili žalostni. Ko se je denimo 70 njegovih učencev vrnilo z oznanjevanja radostnih, se je »silno razveselil«. (Luka 10:17–21) Ko pa je videl, kako težko je Mariji, njeni družini in prijateljem zaradi Lazarjeve smrti, »se je razjokal«. (Janez 11:33–35) Podobno tudi današnji ljubeči pastirji niso ravnodušni do občutkov ovc. Ljubezen jih spodbuja, da se ‚veselijo s tistimi, ki se veselijo,‘ in ‚jokajo s tistimi, ki jokajo‘. (Rimljanom 12:15) Če v svojem življenju doživljate vesele ali žalostne trenutke, lahko svoje občutke brez zadržkov zaupate krščanskim pastirjem. To, da slišijo, da ste veseli, jih bo spodbudilo. (Rimljanom 1:11, 12) Ko bodo izvedeli, s kakšnimi preizkušnjami se spoprijemate, vas bodo lahko okrepili in potolažili. (1. Tesaloničanom 1:6; 3:1–3)
8., 9. a) Kako je neki starešina izkazoval svoji ženi ljubezen? b) Kako pomembno je, da pastir ljubi svojo družino?
8 To, kako pastir ljubi čredo, se še posebej vidi iz tega, kako ravna s svojo družino. (1. Timoteju 3:1, 4) Če je poročen, je lahko drugim možem za zgled v tem, da ljubi in spoštuje svojo ženo. (Efežanom 5:25; 1. Petrovo 3:7) Razmislimo o tem, kaj je dejala neka krščanska žena z imenom Linda. Njen mož je, preden je umrl, služil kot okrajni nadzornik več kot 20 let. Dejala je: »Moj mož je imel vedno zelo veliko dela v zvezi z občino. Vendar mi je dajal občutek, da imam pri tem delu tudi jaz svojo vlogo. Velikokrat mi je povedal, da ceni mojo podporo, poleg tega je z menoj preživljal svoj prosti čas. Zaradi tega sem se počutila ljubljeno in nisem bila ljubosumna, ker je za služenje v občini potreboval toliko časa.«
9 Krščanski pastir, ki je oče, je lahko za zgled drugim staršem v tem, da svoje otroke ljubeče disciplinira in redno pohvali. (Efežanom 6:4) Pravzaprav s tem, da ljubi svojo družino, nenehno dokazuje, da je vreden zaupanja, ki mu je bilo izkazano, ko je bil postavljen po svetem duhu. (1. Timoteju 3:4, 5)
S komunikacijo prispevajo k radosti in miru
10. a) Kaj lahko negativno vpliva na radost in mir v občini? b) Zaradi katerega spornega vprašanja je bil v nevarnosti mir občine v prvem stoletju in kako so ta problem rešili?
10 Sveti duh lahko v srcu posameznega kristjana, med starešinami in v občini kot celoti rodi radost in mir. Vendar pa lahko na radost in mir slabo vpliva pomanjkanje odkrite komunikacije. Salomon je opazil: »Kjer ni posvetovanja, se načrti izjalovijo.« (Pregovori 15:22, SSP) Po drugi strani pa spoštljiva in odkrita komunikacija pospešuje radost in mir. Ko je bil na primer v prvem stoletju zaradi vprašanja obreze v nevarnosti mir v občini, so si člani vodstvenega organa v Jeruzalemu prizadevali problem rešiti pod vodstvom svetega duha. Glede tega spornega vprašanja so tudi izrazili svoje različne poglede. Po zelo živahni razpravi so prišli do sklepa. Ko so svojo soglasno odločitev posredovali občinam, se je bratovščina ‚razveselila hrabrilnih besed‘. (Apostolska dela 15:6–23, 25, 31; 16:4, 5) Prispevali so k radosti in miru.
11. Kako lahko starešine prispevajo k radosti in miru v občini?
11 Tudi današnji pastirji prispevajo k radosti in miru v občini, s tem da dobro komunicirajo. Kadar je zaradi problemov ogrožen mir v občini, se sestanejo in odkrito povedo, kaj o tem menijo. Spoštljivo poslušajo, kaj imajo povedati drugi pastirji. (Pregovori 13:10; 18:13) Potem ko v molitvi prosijo za svetega duha, se odločajo na temelju biblijskih načel in na temelju smernic, ki jih je objavil »zvesti in preudarni suženj«. (Matej 24:45–47; 1. Korinčanom 4:6) Ko se enkrat na podlagi Svetega pisma odločijo, se vsak starešina podredi vodstvu svetega duha, s tem da podpre to odločitev, tudi če je bilo njegovo osebno mnenje drugačno od mnenja večine. S takšnim skromnim stališčem prispeva k radosti in miru, pa tudi ovce se lahko zgledujejo po njem v tem, kako hoditi z Bogom. (Miha 6:8) Ali smo skromni in podpiramo na Bibliji temelječe odločitve, ki so jih sprejeli občinski pastirji?
Potrpežljivi in prijazni
12. Zakaj je moral biti Jezus z apostoli potrpežljiv in prijazen?
12 Jezus je bil z apostoli potrpežljiv in prijazen, čeprav so ti napake ponavljali. Vedno znova jim je na primer skušal dopovedati, zakaj je treba biti ponižen. (Matej 18:1–4; 20:25–27) Vendar je na zadnji večer njegovega zemeljskega življenja, potem ko jih je poučil o ponižnosti tako, da jim je umil noge, »med njimi [. . .] prišlo tudi do vročega prerekanja o tem, kdo od njih naj bi bil največji«. (Luka 22:24; Janez 13:1–5) Ali je Jezus apostole pograjal? Ne, prijazno jim je dopovedoval: »Kdo je namreč večji: ta, ki je za mizo, ali ta, ki streže? Ali ne ta, ki je za mizo? Jaz pa sem med vami kot ta, ki streže.« (Luka 22:27) Jezus je s svojim potrpežljivim in prijaznim ravnanjem, k čemur je spadal tudi njegov dober zgled, apostolom navsezadnje segel v srce.
13., 14. Kdaj je še posebej pomembno, da so pastirji prijazni?
13 Podobno mora morda tudi duhovni pastir komu vedno znova svetovati glede določene slabosti. Pastir bi se lahko na takšnega posameznika zelo jezil. Toda če se bo takrat, ko ‚opominja tistega, ki živi neurejeno‘, zavedal svojih napak, bo lahko do svojega brata potrpežljiv in prijazen. Tako bo posnemal Jezusa in Jehova, ki sta takšna do vseh kristjanov – tudi do starešin. (1. Tesaloničanom 5:14; Jakob 2:13)
14 Včasih morda morajo pastirji komu, ki je resneje grešil, strožje svetovati. Če se takšen človek ne pokesa, ga morajo pastirji odstraniti iz občine. (1. Korinčanom 5:11–13) Vendar tudi v takšnem primeru ravnajo tako, da posamezniku pokažejo, da sovražijo greh, in ne grešnika. (Juda 23) Če bodo pastirji z zablodelo ovco ravnali prijazno, se bo morda kasneje lažje vrnila v čredo. (Luka 15:11–24)
Dobra dela vzgibava vera
15. Kako pastirji med drugim posnemajo Jehovovo dobroto in kaj jih k temu vzgibava?
15 »GOSPOD je dober do vsakega«, tudi do takšnega, ki ne ceni tega, kar On dela zanj. (Psalm 145:9, SSP; Matej 5:45) Njegova dobrota se še posebej vidi iz tega, da pošilja svoje ljudstvo, da oznanjuje ‚dobro novico o kraljestvu‘. (Matej 24:14) Pastirji odsevajo Božjo dobroto tako, da v tem oznanjevalskem delu vodijo. Kaj jih vzgibava k temu, da si tako neutrudno prizadevajo? Trdna vera v Jehova in njegove obljube. (Rimljanom 10:10, 13, 14)
16. Kako lahko pastirji ‚delajo dobro‘ ovcam?
16 Poleg tega da pastirji z oznanjevanjem delajo »dobro vsem«, so odgovorni, da delajo dobro ‚še posebej tem, s katerimi so povezani v veri‘. (Galačanom 6:10) To med drugim delajo tako, da sovernike spodbujajo s pastirskimi obiski. »Rad hodim na pastirske obiske,« pravi neki starešina. »Takrat imam priložnost, da brate in sestre pohvalim za njihov trud in jim pomagam, da vidijo, da je njihovo marljivo delo zelo cenjeno.« Včasih pastirji posamezniku morda predlagajo, kako bi se lahko v služenju Jehovu še izboljšal. Modri pastirji pri tem posnemajo apostola Pavla. Razmislimo o tem, kako je prigovarjal bratom v Tesaloniki: »V Gospodu [smo] glede vas trdno prepričani, da delate in boste še naprej delali to, kar smo vam naročili.« (2. Tesaloničanom 3:4) Kadar pastirji ovcam povedo, da jim zaupajo, to v njih zbudi dobre nagibe in lažje ‚ubogajo tiste, ki vodijo‘. (Hebrejcem 13:17) Zakaj se ne bi po spodbudnem pastirskem obisku zanj zahvalili?
Brez samoobvladanja ni blagosti
17. Kaj se je Peter naučil od Jezusa?
17 Jezus je bil blag, celo ko so ga vznemirjali. (Matej 11:29) Ko so ga izdali in prijeli, se je zelo obvladal in ostal blag. Peter pa je vročekrvno potegnil meč in ukrepal. Toda Jezus ga je opomnil: »Kaj misliš, da ne morem zaprositi Očeta, naj mi v tem trenutku pošlje več kot dvanajst legij angelov?« (Matej 26:51–53; Janez 18:10) Peter tega pouka ni pozabil in je pozneje kristjane spomnil: »Kristus [je] trpel za vas in vam s tem zapustil zgled, da bi hodili natančno po njegovih stopinjah. [. . .] Ko so ga zmerjali, ni vračal z zmerjanjem. Ko je trpel, ni grozil.« (1. Petrovo 2:21–23)
18., 19. a) Kdaj se morajo pastirji še posebej obvladati in biti blagi? b) Kateri vprašanji bomo obravnavali v naslednjem članku?
18 Podobno so uspešni pastirji blagi, tudi ko se jim godi krivica. Morda se kdo iz občine, ki mu želijo pomagati, ne odzove ugodno. Če je takšen posameznik, ki potrebuje pomoč, duhovno oslabel oziroma bolan, se na nasvet morda odzove tako, da ‚govori nepremišljeno [in] prebada kakor meč‘. (Pregovori 12:18, Ekumenska izdaja) Toda podobno kot Jezus se pastirji ne odzovejo maščevalno ali z ostrimi besedami. Nasprotno, obvladajo se in so s takšnim, ki potrebuje pomoč, kljub njegovemu ravnanju sočutni, kar se bo morda zanj izkazalo kot blagoslov. (1. Petrovo 3:8, 9) Ali posnemamo starešine, tako da se takrat, ko dobimo nasvet, obvladamo in smo blagi?
19 Jehova in Jezus nedvomno cenita marljivo delo številnih pastirjev, ki po vsem svetu voljno skrbijo za čredo. Jehova in njegov Sin imata rada tudi številne strežne služabnike, ki podpirajo starešine, ko ti ‚pomagajo svetim‘. (Hebrejcem 6:10) Zakaj se potem nekateri krščeni bratje ne morejo odločiti, da bi se potegovali za to ‚lepo delo‘? (1. Timoteju 3:1) In kako Jehova poučuje tiste, ki jih je postavil za pastirje? Ti vprašanji bomo obravnavali v naslednjem članku.
Ali se spomnite?
• Kako pastirji kažejo, da ljubijo čredo?
• Kako lahko vsi v občini prispevamo k radosti in miru?
• Zakaj so pastirji, ko svetujejo, potrpežljivi in prijazni?
• Kako starešine kažejo dobroto in vero?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 18]
Starešine k temu, da služijo v občini, vzgibava ljubezen
[Sliki na strani 18]
Vzamejo si čas, da se s svojo družino sprostijo . . .
. . . in gredo na oznanjevanje
[Slika na strani 20]
Dobra komunikacija med starešinami prispeva k radosti in miru v občini