Posnemajte Jezusov zgled in se zanimajte za revne

REVŠČINA in zatiranje obstajata skoraj tako dolgo kot človeštvo. Čeprav je Božja postava, dana Izraelcem, ščitila revne in jim lajšala trpljenje, je pogosto niso upoštevali. (Amos 2:6) Prerok Ezekiel je obsodil ravnanje z revnimi. Napisal je: »Ljudstvo na deželi je zabredlo v nasilstvo in goji grabež; ubožca in potrebnega tlačijo in tujcem delajo silo in krivico.« (Ezekiel 22:29)

Podobno je bilo v Jezusovih dneh. Verski voditelji niso prav nič skrbeli za revne in tiste, ki so živeli v pomanjkanju. Opisani so bili kot ‚ljubitelji denarja‘, ki »vdovam požirajo hiše« in jim je ohranjanje tradicije pomenilo več kot skrb za ostarele in stiskane ljudi. (Luka 16:14; 20:47; Matej 15:5, 6) Omembe vredno je, da sta v Jezusovi priliki o dobrem Samarijanu duhovnik in levit, ko sta na poti zagledala poškodovanega moža, odšla mimo njega po drugi strani, namesto da bi mu pomagala. (Luka 10:30–37)

Jezus se je zanimal za revne

Iz evangelijev, ki poročajo o Jezusovem življenju, vidimo, da je dobro razumel težave revnih in je bil zelo pozoren na njihove potrebe. Kljub temu da je prej živel v nebesih,  se je odrekel samemu sebi, prišel na zemljo in ‚zaradi nas postal reven‘. (2. Korinčanom 8:9) »Ko je videl množice ljudi, so se mu zasmilili, ker so bili izmučeni in razkropljeni kakor ovce brez pastirja.« (Matej 9:36) Iz zgodbe o revni vdovi spoznamo, da na Jezusa niso naredili vtisa veliki darovi bogatih, ki so dali »iz svojega presežka«, ampak vdovin skromni prispevek. Dejanje te žene se je dotaknilo njegovega srca, ker je »iz svojega pomanjkanja vrgla vse, kar je imela za življenje«. (Luka 21:4)

Jezus ni samo sočustvoval z revnimi, temveč se je tudi osebno zanimal za njihove potrebe. Z apostoli je imel skupen sklad, iz katerega so dajali denar siromašnim Izraelcem. (Matej 26:6–9; Janez 12:5–8; 13:29) Tistim, ki so želeli biti njegovi sledilci, je pomagal, da so se zavedali svoje dolžnosti. Bogatemu mlademu oblastniku je rekel: »Prodaj vse, kar imaš, in to razdeli revnim, pa boš imel zaklad v nebesih. Potem pridi in hodi za menoj.« Mladenič se bogastvu ni bil pripravljen odreči. Tako je pokazal, da je bil bolj navezan na gmotne stvari kot na Boga in bližnjega. Potemtakem ni imel potrebnih lastnosti, da bi lahko postal Jezusov učenec. (Luka 18:22, 23)

Kristusove sledilce skrbi za revne

Po Jezusovi smrti so apostoli in drugi Kristusovi sledilci še naprej skrbeli za revne med seboj. Okrog leta 49 n. št. se je apostol Pavel srečal z Jakobom, Petrom in Janezom. Razpravljali so o nalogi, ki mu jo je dal Gospod Jezus Kristus, naj oznanjuje dobro novico. Strinjali so se, da Pavel in Barnaba poneseta dobro novico »narodom« in se pri oznanjevanju osredotočita na Nejude, vendar so ju spodbudili, naj ‚imata v mislih revne‘. In prav v tem si je Pavel »iskreno prizadeval«. (Galačanom 2:7–10)

Med vladavino cesarja Klavdija je bila v različnih delih rimskega imperija velika lakota. Zato so kristjani v Antiohiji »sklenili, da bodo bratom, ki prebivajo v Judeji, vsak po svojih zmožnostih poslali pomoč, in to so tudi storili: po Barnabu in Savlu so jo poslali tamkajšnjim starešinam.« (Apostolska dela 11:28–30)

Danes se pravi kristjani ravno tako zavedajo, da se morajo Jezusovi sledilci zanimati za revne in za tiste, ki so v pomanjkanju, še posebej če so njihovi soverniki. (Galačanom 6:10) Torej se resnično zanimajo za to, da bi siromašni imeli dovolj življenjskih potrebščin. Leta 1998 je denimo večino ozemlja severovzhodne Brazilije opustošila huda suša. Uničila je pridelek riža, fižola in koruze, zaradi česar je prišlo do obsežne lakote – najhujše v zadnjih 15 letih. Ponekod je primanjkovalo celo pitne vode. Jehovove priče iz drugih delov države so takoj ustanovili odbore za pomoč in v kratkem času zbrali velike količine hrane, plačali pa so tudi stroške dostave.

Priče, ki so pri tem sodelovali, so zapisali: »Srečni smo, da smo lahko pomagali naši  bratovščini, še posebej zato, ker smo prepričani, da smo tako razveselili Jehovovo srce. Vedno imamo v mislih besede, zapisane v Jakobovem pismu 2:15, 16.« V teh biblijskih vrsticah piše: »Če sta brat ali sestra gola in nimata dovolj hrane za tisti dan, pa jima kdo od vas reče ‚Pojdita v miru, ogrejta se in najejta‘, ne daste pa jima tega, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga?«

Eno od občin Jehovovih prič v mestu São Paulo obiskuje ponižna in goreča Priča, ki je revna in pogosto težko shaja iz meseca v mesec. Povedala je: »Čeprav živim v revščini, je zaradi biblijskega sporočila moje življenje dobilo pravi smisel. Ne vem, kaj bi bilo z menoj, če mi ne bi pomagali moji soverniki.« Nedolgo tega je ta marljiva kristjanka morala na operacijo, vendar ni mogla plačati stroškov bolnišnične oskrbe. Krščanski bratje in sestre v občini so ji lahko pomagali tako, da so plačali operacijo. Pravi kristjani povsod po svetu pomagajo sovernikom, ki potrebujejo pomoč.

Ne glede na to, koliko nam taka doživetja ogrejejo srce, pa je jasno, da takšna iskrena prizadevanja ne bodo izkoreninila revščine. Celo močne vlade in velike mednarodne humanitarne organizacije niso bile zmožne odstraniti prastarega problema revščine, čeprav so imele nekaj uspeha. Zato se postavi vprašanje: Katera je dokončna rešitev za revščino ter druge težave, ki pestijo človeštvo?

Biblijski nauki trajno koristijo

V evangelijskih pripovedih piše, da je Jezus Kristus redno opravljal dobra dela za revne in tiste, ki so potrebovali kako drugo pomoč. (Matej 14:14–21) Toda kateri dejavnosti je dal prednost? Ob neki priložnosti je potem, ko je že nekaj časa pomagal ljudem, svojim učencem rekel: »Pojdimo nekam drugam, v bližnje podeželske kraje, da bom tudi tam oznanjal.« Zakaj je prenehal pomagati bolnim in siromašnim, da bi se posvetil oznanjevalski dejavnosti? Pojasnil je: »Zato [da bi oznanjal] sem prišel.« (Marko 1:38, 39; Luka 4:43) Čeprav je bilo Jezusu opravljanje dobrih del ljudem, ki so to potrebovali, pomembno, je bilo oznanjevanje o Božjem kraljestvu njegova glavna naloga. (Marko 1:14)

Ker Biblija Jezusove sledilce spodbuja, »da bi hodili natančno po njegovih stopinjah«, imajo kristjani danes jasne smernice glede tega, kakšen naj bo prednostni vrstni red, ko se trudijo pomagati drugim. (1. Petrovo 2:21) Podobno kot Jezus pomagajo ljudem, ki potrebujejo pomoč, vendar jim je delo poučevanja o dobri novici glede Božjega kraljestva najpomembnejša dejavnost, tako kot je bila Jezusu. (Matej 5:14–16; 24:14; 28:19, 20) Zakaj naj bi torej oznanjevanje sporočila, ki ga najdemo v Božji Besedi, Bibliji, imelo prednost pred drugimi oblikami pomoči?

Resnična doživetja z vsega sveta kažejo, da so ljudje bolje pripravljeni za reševanje vsakodnevnih življenjskih problemov – tudi  revščine, če razumejo in udejanjajo praktične biblijske nasvete. Še več, biblijsko sporočilo o Božjem kraljestvu, ki ga danes oznanjujejo Jehovove priče, daje ljudem upanje za prihodnost – upanje, zaradi katerega je vredno živeti tudi v najtežjih okoliščinah. (1. Timoteju 4:8) Za katero upanje gre?

Božja Beseda nam glede prihodnosti zagotavlja: »Po [Božji] obljubi pričakujemo nova nebesa in novo zemljo, v katerih bo bivala pravičnost.« (2. Petrovo 3:13) Včasih se v Bibliji beseda »zemlja« nanaša na ljudi, ki živijo na njej. (1. Mojzesova 11:1, SSP) Zato obljubljena pravična ‚nova zemlja‘ predstavlja družbo ljudi, ki jih Bog odobrava. Nadalje Božja Beseda obljublja, da bodo pod Kristusovo vladavino tisti, ki bodo imeli Božje priznanje, kot darilo prejeli večno življenje in zadovoljno živeli v zemeljskem raju. (Marko 10:30) Ta čudovita prihodnost je na voljo vsem, tudi revnim. V tej ‚novi zemlji‘ bo problem revščine rešen za vselej.

[Okvir na strani 7]

KAKO BO JEZUS ‚REŠIL SIROMAKA‘? (Psalm 72:12)

PRAVICA: »On oskrbi pravico ubožcem ljudstva, pomoč sinom siromakov, stiskalca pa zdrobi.« (Psalm 72:4, poudarili mi.) Med Kristusovo vladavino bo na zemlji pravica za vse. Ne bo več podkupovanja, zaradi katerega postanejo revne mnoge države, ki bi sicer lahko bile bogate.

MIR: »Pravični bode v cvetu ob času njegovem, in mirú bo obilost, dokler ne izgine luna.« (Psalm 72:7, poudarili mi.) Glavni vzrok za revščino v svetu so človeški spori in vojne. Kristusova vladavina bo na zemljo prinesla popoln mir in tako ta vzrok odstranila.

SOČUTJE: »Sočutje bo imel do slabotnega in ubogega, odrešil bo duše ubogih. Pred zatiranjem in nasiljem jih bo rešil, v njegovih očeh bo njihova kri dragocena.« (Psalm 72:12–14, SSP, poudarili mi.) Ubogi in zatirani bodo postali del srečne človeške družine, združene pod vodstvom kralja Jezusa Kristusa.

BLAGINJA: »Preobilo bode žita v deželi.« (Psalm 72:16, poudarili mi.) Med Kristusovim vladanjem bodo ljudje uživali v gmotni blaginji in izobilju. Ne bodo več trpeli zaradi lakote in pomanjkanja hrane, kar je danes pogosto vzrok za revščino.

[Slika na straneh 4, 5]

Jezus se je osebno zanimal za potrebe revnih

[Slika na strani 6]

Biblijsko sporočilo prinaša resnično upanje