Ali boste preživeli?
Ali boste preživeli?
»Pojdi ti in vsa družina tvoja v ladjo, zakaj tebe sem videl pravičnega pred seboj v tem rodu.« (1. MOJZESOVA 7:1)
1. Kako je Jehova poskrbel, da bi se ljudje v Noetovih dneh lahko rešili?
JEHOVA je v Noetovih dneh »na svet brezbožnih ljudi poslal potop«, vendar pa je poskrbel tudi za rešitev. (2. Petrovo 2:5) Pravi Bog je dal Noetu jasna navodila, kako naj napravi barko, da bi si ljudje v vesoljnem potopu rešili življenje. (1. Mojzesova 6:14–16) Kakor bi pričakovali od poslušnega Jehovovega služabnika, je ‚Noe vse storil prav tako, kakor mu je zapovedal Bog‘. Da, »storil je natanko tako« (NW). Noe je s svojo poslušnostjo prispeval k temu, da mi danes živimo. (1. Mojzesova 6:22)
2., 3. a) Kako so na Noetovo delo gledali takratni ljudje? b) Čému je zaupal Noe, ko je vstopil v barko?
2 Zgraditi barko ni bila majhna stvar. Na mnoge ljudi je to, kar so delali Noe in njegova družina, prav gotovo naredilo velik vtis. Vendar jih to, kar so videli, ni prepričalo, da je njihova rešitev odvisna od tega, ali bodo v barki ali ne. Toda Božje potrpežljivosti do tedanjega hudobnega sveta je bilo enkrat konec. (1. Mojzesova 6:3; 1. Petrovo 3:20)
3 Potem ko so Noe in njegova družina marljivo delali več desetletij, je Jehova Noetu dejal: »Pojdi ti in vsa družina tvoja v ladjo, zakaj tebe sem videl pravičnega pred seboj v tem rodu.« Noe je verjel in zaupal Jehovovim besedam, zato so ‚njegovi sinovi in njegova žena in žene njegovih sinov ž njim vstopili v ladjo‘. Jehova je zaprl vrata, da bi zaščitil svoje častilce. Ko je svet zajel potop, je postalo jasno, da je bila barka zanesljiva Božja priprava, ki je omogočala preživetje. (1. Mojzesova 7:1, 7, 10, 16)
V čem so Noetovi dnevi podobni današnjim
4., 5. a) S čim je Jezus primerjal čas, ko bo navzoč? b) V čem so Noetovi dnevi podobni našim?
4 »Kakor je bilo [. . .] v Noetovih dneh, tako bo tudi ob navzočnosti Sina človekovega.« (Matej 24:37) S temi besedami je Jezus nakazal, da bo čas, v katerem bo nevidno navzoč, podoben Noetovim dnem, in tako tudi je. Še zlasti od leta 1919 se ljudem vseh narodnosti oznanja podobno sporočilo, kot ga je razglašal Noe. In na splošno se ljudje odzivajo tako, kot so se v Noetovih dneh.
5 Jehova je takratni svet, ki je bil ‚poln nasilja‘, uničil s potopom. (1. Mojzesova 6:13, SSP) Toda Noe in njegova družina s tem nasiljem niso imeli nič skupnega, temveč so mirno gradili barko, in to je bilo očitno vsem, ki so jih opazovali. Tudi v tem lahko vidimo podobnost z današnjimi dnevi. Danes lahko iskreni ljudje ‚vidijo razloček med pravičnim in brezbožnim, med njim, ki služi Bogu, in njim, ki mu ne služi‘. (Malahija 3:18) Nepristranski opazovalci občudujejo Jehovove priče, ker so pošteni, prijazni, miroljubni in marljivi ljudje. In po teh lastnostih se Božje ljudstvo razlikuje od tega sveta na splošno. Priče zavračajo vse oblike nasilja in se pustijo voditi Jehovovemu duhu. Zato so blagoslovljeni z mirom in hodijo po poti pravičnosti. (Izaija 60:17)
6., 7. a) Česa ljudje v Noetovih dneh niso dojeli in kaj podobnega se dogaja danes? b) Katera primera pokažeta, da so Jehovove priče na splošno znani kot drugačni ljudje?
6 Ljudje, ki so živeli pred potopom, niso dojeli, da Noeta podpira Bog in da ravna po Njegovih navodilih. Zato svarilnega sporočila, ki ga je oznanjeval Noe, niso jemali resno niti se niso nanj odzvali. Kako pa je danes? Čeprav delo in vedenje Jehovovih prič na mnoge ljudi naredita vtis, večina dobre novice in biblijskih svaril ne jemlje resno. Sosedje, delodajalci ali sorodniki morda pohvalno govorijo o lepih lastnostih, ki jih imajo pravi kristjani, toda potem z obžalovanjem pripomnijo: »Ko le ne bi bili Jehovove priče!« Pri tem pa spregledajo, da Priče odsevajo ljubezen, mir, prijaznost, dobroto, blagost in samoobvladanje zato, ker jih vodi Božji sveti duh. (Galačanom 5:22–25) Pravzaprav bi morali zaradi tega lažje dojeti, da je sporočilo, ki jim ga oznanjujejo Priče, verodostojno.
7 V Rusiji so denimo Jehovove priče gradili kraljestveno dvorano. Neki mimoidoči moški je pristopil k enemu od delavcev in dejal: »Kakšno nenavadno gradbišče – nihče ne kadi, ne preklinja in vsi so trezni! Ali ste morda Jehovove priče?« Delavec ga je vprašal: »Če bi vam rekel, da nismo, ali bi mi verjeli?« »Pravzaprav ne,« mu je odvrnil moški. Ko je v nekem drugem ruskem mestu tamkajšnji župan videl, kako Jehovove priče gradijo novo kraljestveno dvorano, je to nanj naredilo močan vtis. Rekel je, da so bile predtem v njegovih očeh vse verske skupine enake, toda ko je videl, kako nesebični so Jehovove priče, je svoje mnenje spremenil. To sta samo dva primera, ki pokažeta, da se Jehovovo ljudstvo razlikuje od tistih, ki ne živijo po biblijskih merilih.
8. Od česa je odvisno, ali bomo preživeli konec tega hudobnega sveta?
8 V zadnjih dneh »starodavnega sveta«, ki je nazadnje izginil v potopu, je bil Noe zvest ‚oznanjevalec pravičnosti‘. (2. Petrovo 2:5) Danes, v zadnjih dneh te stvarnosti, Jehovovo ljudstvo oznanja Božja pravična merila in dobro novico o tem, da je mogoče preživeti Jehovov dan in vstopiti v novi svet. (2. Petrovo 3:9–13) Prav kakor so bili Noe in njegova bogaboječa družina rešeni zato, ker so bili v barki, bodo v naših dneh posamezniki preživeli, če bodo verovali, se družili z zemeljskim delom Jehovove vesoljne organizacije in ji ostali zvestovdani.
Za preživetje je potrebna vera
9., 10. Zakaj brez vere ne moremo preživeti konca Satanove stvarnosti?
9 Kaj mora storiti posameznik, če želi preživeti neizbežno uničenje tega sveta, ki leži v Satanovi oblasti? (1. Janezovo 5:19) Najprej se mora zavedati, da potrebuje zaščito. Potem mora takšno zaščito sprejeti. Ljudje v Noetovih dneh so bili po svoji navadi zaposleni z vsakodnevnimi rečmi in niso dojeli, da potrebujejo zaščito pred bližajočo se katastrofo. Manjkalo pa jim je še nekaj – vera v Boga.
10 V nasprotju z njimi so se Noe in njegova družina zavedali, da potrebujejo zaščito in rešitev. Poleg tega so verovali Vrhovnemu v vsem vesolju, Bogu Jehovu. »Brez vere je nemogoče biti Bogu po volji,« je napisal apostol Pavel, »kajti kdor se mu bliža, mora verovati, da obstaja in da nagrajuje tiste, ki ga iskreno iščejo.« Dodal je: »Ker je Noe veroval, je potem, ko je dobil Božje svarilo glede tega, kar se še ni videlo, iz strahu pred Bogom zgradil barko, da bi rešil svojo družino. S svojo vero je obsodil svet in postal dedič pravičnosti, ki je po veri.« (Hebrejcem 11:6, 7)
11. Kaj se lahko naučimo iz tega, kako je Jehova poskrbel za zaščito v preteklosti?
11 Če želimo preživeti konec sedanje hudobne stvarnosti, ni dovolj, da samo verjamemo, da bo uničena. Imeti moramo vero, ki nas navaja k temu, da izkoristimo vse Božje priprave za preživetje. Seveda moramo verovati v odkupno žrtev Božjega sina, Jezusa Kristusa. (Janez 3:16, 36) Vendar ne pozabimo, da so vesoljni potop preživeli samo tisti, ki so dejansko bili v Noetovi barki. Podobno so zavetna mesta v staroveškem Izraelu ščitila nenamernega ubijalca samo, če se je zatekel v takšno mesto in v njem ostal do smrti velikega duhovnika. (4. Mojzesova 35:11–32) V Mojzesovih dneh so v deseti nadlogi pomrli vsi egiptovski prvorojenci, izraelskim pa je bilo prizanešeno. Zakaj? Jehova je pred tem naročil Mojzesu: »Vzamejo naj [Izraelci] krvi [pashalnega jagnjeta] in pomažejo ž njo oba podboja in naddurje pri hišah, v katerih ga bodo jedli. [. . .] A nihče izmed vas naj ne hodi ven skozi duri hiše svoje do jutra.« (2. Mojzesova 12:7, 22) Kdo od izraelskih prvorojencev bi si takrat drznil prezreti takšno navodilo, ki ga je dal Bog, in zapustiti hišo, ki je imela podboje in tram nad vrati zaznamovane s krvjo?
12. Kaj naj bi se vsak od nas vprašal in zakaj?
12 Torej bi bilo modro, da skrbno premislimo, kako je z nami osebno. Ali smo res v duhovnem zavetju, ki nam ga je pripravil Jehova? Ko bo nastopila velika stiska, bodo po licih teh, ki so poiskali takšno zaščito, spolzele solze radosti in hvaležnosti. Drugi pa bodo le obžalovali svoje ravnanje in jokali od bridkosti.
Postopne prilagoditve nas pripravljajo
13. a) Zakaj je prišlo do organizacijskih prilagoditev? b) Pojasnite nekatere od teh postopnih sprememb.
13 Jehova je v zemeljskem delu svoje organizacije postopno delal prilagoditve. Z njimi je pripravo za našo duhovno zaščito polepšal, utrdil in okrepil. Od 1870-ih let do leta 1932 so člani občine volili starešine in diakone. Od leta 1932 pa so namesto starešin volili službeni odbor, ki je imel nalogo, da pomaga postavljenemu vodju službe. Leta 1938 so pričeli vse služabnike v občini postavljati teokratično. Pod nadzorom Vodstvenega organa Jehovovih prič se od leta 1972 brate priporoča, in če so priporočila odobrena, občina prejme pismo, s katerim so bratje teokratično postavljeni za nadzornike in strežne služabnike. Z leti se je vloga Vodstvenega organa še povečala, in da je ta lažje opravljal svoje naloge, so uvedli še dodatne spremembe.
14. Katera šola je bila ustanovljena leta 1959?
14 Leta 1950 so skrbno preiskali Psalm 45:16, kar je privedlo do zamisli o stalnem šolanju. Ta vrstica se glasi takole: »Na mestu očetov tvojih bodo sinovi tvoji, za vojvode jih postaviš po vsej zemlji.« Starešine, ki vodijo v občini, se učijo, kako izpolnjevati sedanje teokratične naloge in tiste, ki jih bodo prejeli po harmagedonu. (Razodetje 16:14, 16) Leta 1959 je bila ustanovljena Kraljestvena strežbena šola. To je bil enomesečni tečaj, ki je bil predvsem namenjen občinskim slugam, kot so se takrat imenovali predsedujoči nadzorniki. Sedaj lahko to šolo obiščejo vsi nadzorniki in strežni služabniki. Ti bratje nato vodijo v poučevanju posameznih Jehovovih prič v svojih občinah. Tako vsi prejemajo duhovno pomoč in lahko še učinkoviteje oznanjujejo dobro novico o Kraljestvu. (Marko 13:10)
15. Na katera dva načina kristjani ohranjajo občino čisto?
15 Posamezniki, ki želijo postati del krščanske občine, morajo izpolnjevati določene pogoje. Seveda v njej ni prostora za sodobne posmehovalce, prav kakor ga za takšne ljudi ni bilo v Noetovi barki. (2. Petrovo 3:3–7) Še posebej od leta 1952 Jehovove priče podpirajo pripravo, ki pomaga ščititi občino, in sicer izobčenje neskesanih grešnikov. Seveda tistim prestopnikom, ki se iskreno kesajo, ljubeče pomagajo, da poravnajo steze svojim nogam‘. (Hebrejcem 12:12, 13; Pregovori 28:13; Galačanom 6:1)
16. V kakšnem duhovnem stanju je Jehovovo ljudstvo?
16 Duhovna blaginja med Jehovovim ljudstvom ni nekaj presenetljivega niti ne gre za naključje. Jehova je po preroku Izaiju rekel: »Glej, hlapci moji bodo jedli, vi pa boste lačni; glej, hlapci moji bodo pili, vi pa boste žejni; glej, hlapci moji se bodo veselili, vi pa se boste sramovali; glej, hlapci moji bodo peli od srčnega veselja, vi pa boste kričali od srčne bolečine in tulili od dušne bridkosti.« (Izaija 65:13, 14) Jehova nas stalno oskrbuje z obilico času primerne in zdrave duhovne hrane, ki nas ohranja duhovno močne. (Matej 24:45)
Pripravimo se na preživetje
17. Kaj nam bo pomagalo, da bomo pripravljeni na preživetje konca te hudobne stvarnosti?
17 Sedaj je bolj kot kdaj prej čas, da ‚premišljujemo drug o drugem, da bi se spodbujali k ljubezni in dobrim delom. In ne izpuščajmo naših shodov, kakor je to nekaterim v navadi, temveč se med seboj bodrimo.‘ (Hebrejcem 10:23–25) To, da smo tesno povezani z eno od 98.000 občin Jehovovih prič in da z njo dejavno sodelujemo, nam bo pomagalo, da bomo pripravljeni na preživetje konca te hudobne stvarnosti. Sokristjani nas bodo podpirali, ko si bomo prizadevali odsevati »novo osebnost« in se z vsem srcem trudili pomagati drugim, da bi spoznali Jehovovo pripravo za rešitev. (Efežanom 4:22–24; Kološanom 3:9, 10; 1. Timoteju 4:16)
18. Zakaj ste odločeni, da boste ostali tesno povezani s krščansko občino?
18 Satan in njegov hudobni svet bi nas zelo rada zvabila proč od krščanske občine. Kljub temu lahko ostanemo del nje in preživimo konec sedanje hudobne stvarnosti. Naj nas ljubezen do Jehova in hvaležnost za njegove ljubeče priprave spodbudita, da bomo bolj kot kdaj prej odločeni, da ne bomo dovolili, da bi Satan dosegel svoj cilj. Če bomo poglobljeno premišljevali o blagoslovih, ki jih uživamo že danes, bomo še bolj odločeni tako ravnati. O nekaterih od teh blagoslovov bomo spregovorili v naslednjem članku.
Kako bi odgovorili?
• V čem so naši dnevi podobni Noetovim?
• Brez česa ne moremo preživeti konca Satanove stvarnosti?
• Katere postopne prilagoditve je Jehova naredil, da bi okrepil svojo pripravo za našo zaščito?
• Kako se lahko osebno pripravimo, da bi preživeli konec te stvarnosti?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 22]
Noeta njegovi sodobniki niso jemali resno
[Slika na strani 23]
Božja svarila je vredno jemati resno
[Slika na strani 24]
Čemu je namenjena Kraljestvena strežbena šola?
[Slika na strani 25]
Sedaj je čas, da smo tesno povezani s krščansko občino