Radostni, ker hodimo po poti značajnosti

»Jehovov blagoslov je ta, ki bogati, in On mu ne dodaja nobene bolečine.« (PREGOVORI 10:22, NW)

1., 2. Zakaj naj se ne bi preveč ukvarjali s prihodnostjo?

»ČE SE preveč ukvarjamo s prihodnostjo, [. . .] ne moremo videti sedanjosti takšne, kakršna je,« je opazil neki ameriški filozof. To velja za otroke, ki toliko razmišljajo o tem, kaj bodo lahko delali, ko bodo odrasli, da ne vidijo prednosti otroštva, dokler to ne mine.

² Za takšno razmišljanje niso imuni niti Jehovovi častilci. Razmislimo o naslednjem: Hrepenimo po tem, da bi Bog izpolnil obljubo in na zemlji vzpostavil raj. Komaj čakamo, da bodo iz našega življenja izginile bolezni, staranje, bolečine in trpljenje. Dobro je, da pričakujemo vse to, toda kaj bi se zgodilo, če bi toliko razmišljali o prihodnjih fizičnih blagoslovih, da ne bi videli duhovnih blagoslovov, ki jih uživamo danes? Kako žalostno bi to bilo! Zelo hitro bi postali potrti in naše srce bi postalo bolno zaradi ‚predolgega upanja‘ – ker upamo dlje, kot smo pričakovali. (Pregovori 13:12) Zaradi težav v življenju bi nas lahko zajelo malodušje ali samopomilovanje. Namesto da bi se spoprijeli s slabimi razmerami, bi se lahko pričeli pritoževati. Vse to pa si lahko prihranimo, če poglobljeno premišljujemo o blagoslovih, ki smo jih deležni danes.

3. Čemu bomo posvetili pozornost v tem članku?

³ »Jehovov blagoslov je ta, ki bogati, in On mu ne dodaja nobene bolečine,« piše v Pregovorih 10:22, NW. Ali ni duhovna blaginja, ki jo Jehova danes daje svojim služabnikom, blagoslov, ki se ga lahko veselimo? Preglejmo nekatere vidike te duhovne blaginje  in razmislimo, kaj pomenijo za nas osebno. To, da bomo nekaj časa posvetili premišljevanju o blagoslovih, s katerimi Jehova obsipava ‚pravičnega, [ki] hodi v svoji popolnosti [značajnosti, NW]‘, nas bo zares okrepilo v odločenosti, da še naprej radostno služimo našemu nebeškemu Očetu. (Pregovori 20:7)

‚Blagoslovi, ki nas bogatijo‘ že sedaj

4., 5. Kateri biblijski nauk še posebej cenite in zakaj?

⁴ Imamo točno spoznanje o biblijskih naukih. Religije tako imenovanega krščanstva na splošno trdijo, da verjamejo Bibliji. Vendar se ne morejo sporazumeti glede tega, kaj ta uči. Različne poglede na to, kaj Sveto pismo v resnici uči, imajo pogosto celo člani iste verske skupine. Kako zelo se razlikujejo od Jehovovih služabnikov! Ne glede na to, kakšnega narodnostnega, kulturnega ali etničnega porekla smo, vsi častimo pravega Boga, ki ga poznamo po imenu. On ni neki skrivnostni troedini bog. (5. Mojzesova 6:4; Psalm 83:18; Marko 12:29) Zavedamo se tudi, da se bo najvažnejše sporno vprašanje glede Božje vesoljne vrhovnosti kmalu rešilo in da ima vsak od nas priložnost s svojo značajnostjo pokazati, kako se je glede tega vprašanja opredelil. Vemo, kaj se zgodi s človekom, ko umre, in nimamo bolestnega strahu pred Bogom, ki naj bi ljudi mučil v peklenskem ognju ali jih pošiljal v vice. (Propovednik 9:5, 10)

⁵ To pa še ni vse! Zelo radostni smo, ker vemo, da nismo plod slepe evolucije. Ravno nasprotno – smo Božje stvarjenje, narejeni po Njegovi podobi. (1. Mojzesova 1:26; Malahija 2:10) »Hvalim te, da sem storjen na strašen, čudovit način,« je pel psalmist svojemu Bogu. »Čudovita so dela tvoja, predobro to pozna duša moja.« (Psalm 139:14)

6., 7. Katere spremembe, ki ste jih v svojem življenju storili vi ali kdo, ki ga poznate, so bile v blagoslov?

⁶ Nismo sužnji škodljivih navad. V občilih najdemo veliko opozoril o škodljivosti kajenja, prekomernega pitja in menjavanja spolnih partnerjev. Večina ljudi se za ta opozorila ne zmeni. Toda kaj se zgodi, ko iskren človek spozna, da pravi Bog obsoja takšne stvari in da ga ljudje s takšnim ravnanjem žalostijo? Odloči se, da bo takšne navade v svojem življenju opustil! (Izaija 63:10; 1. Korinčanom 6:9, 10; 2. Korinčanom 7:1; Efežanom 4:30) Čeprav to stori predvsem zato, da bi ugajal Bogu Jehovu, pa ima zaradi tega še druge koristi – boljše zdravje in duševni mir.

⁷ Mnogi slabe navade zelo težko odpravijo. Vendar je takšnih, ki jim to uspe, vsako leto na desettisoče. Posvetijo se Jehovu in se krstijo v vodi ter tako javno pokažejo, da so iz svojega življenja odpravili navade, ki ne ugajajo Bogu. Kakšna spodbuda je to za vse nas! Še bolj smo odločeni, da se ne bomo pustili zasužnjiti grešnemu in škodljivemu ravnanju.

8. Kateri biblijski nasvet naj bi upoštevale družine, če želijo biti srečne?

⁸ Uživamo srečno družinsko življenje. V številnih državah se družinsko življenje krha. Mnogi zakoni se končajo z razvezo in pogosto pustijo za sabo čustveno ranjene otroke.  V nekaterih evropskih državah enoroditeljske družine sestavljajo skoraj 20 odstotkov vseh gospodinjstev. Kako nam Jehova pomaga, da hodimo po poti značajnosti tudi v tem pogledu? Prosimo preberite Pismo Efežanom 5:22–6:4 in bodite pozorni na odličen nasvet, ki ga daje Božja Beseda možem, ženam in otrokom. Udejanjanje tega, kar piše tukaj in v drugih svetopisemskih stavkih, vsekakor okrepi zakonsko vez, pomaga staršem primerno vzgajati otroke in prispeva k srečnemu družinskemu življenju. Ali ni to blagoslov, ki se ga veselimo?

9., 10. Kako se naš pogled na prihodnost razlikuje od pogleda, ki ga ima ta svet?

⁹ Prepričani smo, da bodo svetovni problemi kmalu rešeni. Kljub znanstvenemu in tehničnemu znanju ter iskrenemu naprezanju nekaterih voditeljev, so resni problemi današnjega življenja še vedno nerešeni. Klaus Schwab, ustanovitelj Svetovnega gospodarskega foruma, je nedavno opazil, da je »seznam izzivov, s katerimi se spoprijema svet, vedno daljši, čas, v katerem naj bi jih rešili, pa vedno krajši«. Govoril je o »nevarnostih, ki so se razširile preko državnih mej, kot so terorizem, uničevanje okolja in finančna nestabilnost«. Sklenil je: »Danes se svet bolj kot kdaj prej srečuje s stvarnostjo, ki terja, da skupaj in odločno ukrepamo.« Enaindvajseto stoletje teče naprej, toda prihodnost človeštva na splošno ostaja mračna.

¹⁰ Kako veseli smo, ker vemo, da je Jehova ustanovil pripravo, ki lahko reši vse probleme človeštva – Božje mesijansko kraljestvo! Z njim bo pravi Bog ‚pomiril vojske‘ in dal ‚obilost miru‘. (Psalm 46:9; 72:7) Maziljeni kralj Jezus Kristus bo ‚siromaka, ubožca [in] slabotnega rešil zatiranja in silovitosti‘. (Psalm 72:12–14) Med vladanjem tega Kraljestva ne bo pomanjkanja hrane. (Psalm 72:16) Jehova nam bo »obrisal [. . .] vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. To, kar je bilo, je minilo.« (Razodetje 21:4) Kraljestvo je že bilo vzpostavljeno v nebesih in bo kmalu ukrenilo vse potrebno, da bo rešilo vse težave na zemlji. (Daniel 2:44; Razodetje 11:15)

11., 12. a) Ali so užitki ključ do trajne sreče? Pojasnite. b) Kaj zares osrečuje?

¹¹ Vemo, kaj zares osrečuje. Kaj zares osrečuje? Neki psiholog je dejal, da je sreča povezana s tremi dejavniki – z užitki, dejavnostjo (zaposlitev in ukvarjanje z družino) in s smislom (svoje moči usmerjati v nekaj, kar ne bo prineslo le lastnih koristi). Od teh treh je užitke označil za najmanj pomemben dejavnik in dejal: »To je nekaj, kar bi morali objaviti v občilih, saj se zelo veliko ljudi v svojem življenju osredinja na užitke.« Kako pa na to gleda Biblija?

¹² Staroveški izraelski kralj Salomon je dejal: »Rekel sem v srcu svojem: Daj le, da te izkusim z veseljem; uživaj, kar je dobro! A glej, tudi to je ničemurnost. Smehu sem dejal, da je nespamet, in veselju, kaj pač napravi?« (Propovednik 2:1, 2) Sveto pismo pravi, da je vsakršna sreča, ki jo prinašajo užitki, v najboljšem primeru samo začasna. Kako pa je z delom? Zaposleni smo z najbolj smiselnim  delom – z oznanjevanjem Kraljestva in s pridobivanjem učencev. (Matej 24:14; 28:19, 20) Ko drugim oznanjamo rešitev, o kateri govori Biblija, opravljamo delo, ki rešuje nas same in tiste, ki nas poslušajo. (1. Timoteju 4:16) Kot »Božji sodelavci« lahko občutimo, da »dajati osrečuje bolj kakor prejemati«. (1. Korinčanom 3:9; Apostolska dela 20:35) To delo nam še dodatno osmišlja življenje in Stvarnik lahko odgovori tistemu, ki mu očita, Satanu Hudiču. (Pregovori 27:11) Jehova nam torej kaže, da pravo in trajno srečo prinaša bogovdanost. (1. Timoteju 4:8)

13. a) Zakaj se lahko veselimo Teokratične strežbene šole? b) Kako vam osebno koristi Teokratična strežbena šola?

¹³ Na voljo nam je pomemben in učinkovit izobraževalni program. Gerhard je starešina v eni od občin Jehovovih prič. Svoje mladosti se spominja takole: »V mladih letih sem imel velike težave, kadar sem moral govoriti. Ko sem bil pod pritiskom, sem s težavo izgovarjal besede in pričel jecljati. Počutil sem se manjvrednega in postal depresiven. Starša sta poskrbela, da sem obiskoval tečaj govorništva, toda njun trud je bil zaman. Moj problem je bil psihične in ne fizične narave. Toda Jehova je pripravil nekaj čudovitega – Teokratično strežbeno šolo. To, da sem se vpisal v to šolo, mi je dalo nov pogum. Po svojih najboljših močeh sem se trudil udejanjati to, kar sem se naučil. In uspelo mi je! Govoril sem bolj prosto, znebil sem se depresije in oznanjeval z večjim pogumom. Sedaj imam tudi javne govore. Jehovu sem resnično hvaležen, da mi je s to šolo tako zelo spremenil življenje.« Ali ni to, kako nas Jehova poučuje za opravljanje svojega dela, razlog za radost?

14., 15. Katera pomoč nam je na voljo v nesreči? Povejte primer.

¹⁴ Imamo osebno vez z Jehovom in podporo združene mednarodne bratovščine. Katrin iz Nemčije je bila zelo zaskrbljena, ko je slišala, da so hudi potresni sunki povzročili cunami v jugovzhodni Aziji. Med to katastrofo je bila njena hči na obisku na Tajskem. Dvaintrideset ur Katrin ni vedela, ali je njena hči živa ali pa je med žrtvami, ki jih je bilo iz ure v uro več. Kakšno olajšanje je začutila, ko je telefonski klic pregnal njene strahove!

¹⁵ Kaj je Katrin pomagalo premagovati skrbi v teh dolgih urah? Napisala je: »Skoraj ves čas sem molila k Jehovu. Znova in znova sem občutila, koliko moči in duševnega miru mi je to dalo. Poleg tega so me obiskali ljubeči duhovni bratje in sestre ter mi stali ob strani.« (Filipljanom 4:6, 7) Koliko težje bi prenašala te mučne ure, če ne bi molila k Jehovu in je ne bi tolažili ljubeči duhovni bratje in sestre! Naša osebna vez z Jehovom  in njegovim Sinom ter tesno druženje s krščansko bratovščino je blagoslov brez primere, predragocen, da bi ga jemali kot nekaj samo po sebi umevnega.

16. Povejte primer, ki kaže, kako dragoceno je upanje na vstajenje.

¹⁶ Upamo, da bomo znova videli naše drage, ki so umrli. (Janez 5:28, 29) Mladi Matthias je odraščal v družini Jehovovih prič. Vendar se ni zavedal blagoslovov, ki jih je bil deležen, zato se je v najstniških letih oddaljil od krščanske občine. Danes pravi: »Z očetom se nisva nikoli zares pogovarjala. Več let sva se prepirala. Vendar mi je oče vedno želel le najboljše. Imel me je zelo rad, toda jaz tega takrat nisem dojel. Leta 1996 sem sedel ob njegovi postelji, ga držal za roko in bridko jokal. Rekel sem mu, da mi je žal za vse, kar sem naredil, in da ga imam srčno rad. Toda ni me mogel slišati. Bil je mrtev. Preminil je po kratki bolezni. Če bom takrat, ko bo moj oče obujen, živ, bova nadoknadila vse, kar sva zamudila. Prav gotovo bo presrečen, ko bo slišal, da sem sedaj starešina in da imava z ženo prednost služiti kot pionirja.« Vstajenjsko upanje, ki ga imamo, je zares pravi blagoslov!

‚On ne dodaja nobene bolečine‘

17. Kako nam premišljevanje o Jehovovih blagoslovih pomaga?

¹⁷ Jezus Kristus je o svojem nebeškem Očetu rekel: »On namreč daje, da njegovo sonce vzhaja nad hudobnimi in dobrimi in da dežuje na pravične in nepravične.« (Matej 5:45) Če Bog Jehova blagoslavlja celo nepravične in hudobne, koliko bolj bo blagoslovil tiste, ki hodijo po poti značajnosti! ‚GOSPOD ne krati dobrega njim, ki hodijo v popolnosti,‘ piše v Psalmu 84:11. Ko poglobljeno premišljujemo o tem, kako zelo mu je mar in kako skrbi za tiste, ki ga ljubijo, so naša srca prepolna hvaležnosti in radosti!

18. a) Zakaj lahko rečemo, da Jehova svojemu blagoslovu ne dodaja nobene bolečine? b) Zakaj mnogi Bogu zvestovdani ljudje trpijo?

¹⁸ Zaradi ‚Jehovovega blagoslova‘ uživa Njegovo ljudstvo duhovno blaginjo. Poleg tega nam Bog zagotavlja, da »ne dodaja nobene bolečine«. (Pregovori 10:22, NW) Zakaj potem mnogi Bogu zvestovdani ljudje doživljajo preizkušnje, ki jim zadajajo toliko bolečin in trpljenja? Težave in gorje doživljamo zaradi treh glavnih razlogov: 1. zaradi lastnih grešnih nagnjenj (1. Mojzesova 6:5; 8:21; Jakob 1:14, 15), 2. zaradi Satana in demonov (Efežanom 6:11, 12) in 3.  zaradi hudobnega sveta (Janez 15:19). Čeprav Jehova dopušča, da se nam dogajajo slabe stvari, pa jih on ne povzroča. Pravzaprav je »vsak dober dar in vsako popolno darilo [. . .] od zgoraj. Prihaja namreč od Očeta nebesnih luči.« (Jakob 1:17) Jehovovi blagoslovi nikoli ne povzročajo bolečin.

19. Kaj čaka tiste, ki bodo še naprej hodili po poti značajnosti?

¹⁹ Da bi lahko uživali duhovno blaginjo, se moramo zbližati z Bogom. Ko z njim navežemo tesen odnos, ‚si s tem zagotovimo zaklad, ki je dober temelj za prihodnost. Tako se bomo lahko oklenili pravega življenja‘ – večnega življenja. (1. Timoteju 6:12, 17–19) V prihodnjem Božjem novem svetu se bodo duhovnim blagoslovom pridružili še fizični. Pravo življenje bodo takrat dočakali vsi, ki ‚poslušajo GOSPODOV glas‘. (5. Mojzesova 28:2) Bodimo torej še bolj odločeni radostno hoditi po poti značajnosti.

Kaj ste se naučili?

• Zakaj ni modro, da bi preveč razmišljali o prihodnosti?

• Kako smo blagoslovljeni danes?

• Zakaj trpijo Božji zvesti služabniki?

[Preučevalna vprašanja]