Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Bogu je mar za ostarele

Bogu je mar za ostarele

Bogu je mar za ostarele

NIČ presenetljivega ni, da je danes grdo ravnanje s ostarelimi tako razširjeno. Že dolgo tega je Biblija napovedala, da bodo v »zadnjih dneh« te brezbožne stvarnosti ljudje »ljubili sebe« in bodo »brez vsakršne naravne naklonjenosti«. (2. Timoteju 3:1–3) Grška beseda, prevedena z ‚naravna naklonjenost‘, lahko pomeni tudi ljubezen, ki je običajna med družinskimi člani. V skladu z biblijskimi prerokbami je danes takšne naklonjenosti zares občutno premalo.

Pravo nasprotje teh, ki zlorabljajo ostarele, pa je Bog Jehova, saj zelo ceni in mu je mar za tiste, ki so že v letih. Poglejmo, kaj o tem piše v Bibliji.

»Sodnik vdovam«

Iz Hebrejskih spisov se da jasno videti, da je Bogu Jehovu mar za ostarele. V Psalmu 68:5 denimo David imenuje Boga »sodnik vdovam«, te pa so pogosto ostarele. * V drugih biblijskih prevodih se besedo »sodnik« prevaja z »varuh«, »branitelj« in »zagovornik«. Očitno je, da je Jehovu mar za vdove. Pravzaprav Biblija pravi, da se njegova jeza razvname, kadar se jih zlorablja. (2. Mojzesova 22:22–24) Vdove in vse druge zvestovdane ostarele Bog in njegovi služabniki zelo cenijo. Stališče Boga Jehova in njegovega ljudstva se vidi iz Pregovorov 16:31: »Prelep venec je siva glava, ki se nahaja na potu pravičnosti.«

Ni presenetljivo, da je bilo spoštovanje starejših bistveni del Postave, ki jo je Jehova dal Izraelcem. V njej je bila zapoved: »Pred sivo glavo vstani in spoštuj obličje starčkovo, in boj se Boga svojega. Jaz sem GOSPOD.« (3. Mojzesova 19:32) Torej je bil v Izraelu posameznikov odnos do starejših tesno povezan z njegovim odnosom z Bogom Jehovom. Nihče ni mogel reči, da ljubi Boga, če je grdo ravnal z ostarelimi.

Kristjani niso pod mojzesovsko, temveč pod »Kristusovo postavo«. Ta zelo vpliva na njihovo obnašanje in stališče, torej tudi na njihovo skrb in izkazovanje ljubezni do staršev in ostarelih. (Galačanom 6:2; Efežanom 6:1–3; 1. Timoteju 5:1–3) Izkazovanje ljubezni pa za kristjane ni samo zapoved, ampak to delajo iz srca. »Močno ljubite drug drugega iz srca,« je spodbudil apostol Peter. (1. Petrovo 1:22)

Učenec Jakob nam je povedal, kaj nas še motivira, da nam je mar za ostarele, ko je napisal: »Čaščenje, ki je v očeh našega Boga in Očeta čisto in neoskrunjeno, pa je to, da skrbimo za sirote in vdove v njihovi stiski in da ostanemo neomadeževani od sveta.« (Jakob 1:27) Jakobove besede nam ogrejejo srce. Učenec nas opozori, kako zelo so ti dragi posamezniki pomembni Jehovu.

Zgolj to, da s starejšimi ne ravnamo grdo, pa še ni dovolj. Za ostarele se moramo dejavno zanimati, kar pomeni, da zanje naredimo kaj koristnega. (Glej okvir »Udejanjanje ljubezni« na straneh 6–7.) Jakob je napisal: »Vera brez del [je] mrtva.« (Jakob 2:26)

Tolažimo jih »v njihovi stiski«

Iz Jakobovih besed spoznamo še nekaj. Bodite pozorni, da je Jakob kristjanom rekel, naj skrbijo za vdove »v njihovi stiski«. Grška beseda, ki se prevaja s »stiska«, pravzaprav pomeni nadloga, gorje ali trpljenje zaradi razmer, v katerih živimo. Ni dvoma, da mnogi ostareli doživljajo take nadloge. Nekateri so osamljeni. Drugi so potrti zaradi omejitev, ki jih prinese s seboj starost. Celo tisti, ki so precej dejavni v Božji službi, lahko postanejo malodušni. Vzemimo za primer Johna *, ki je že več kot štiri desetletja zvest oznanjevalec Božjega kraljestva, zadnjih trideset let pa je preživel v posebni polnočasni službi. Sedaj, ko je v svojih 80-ih, priznava, da je včasih potrt. Takole pravi: »Pogosto se ozrem nazaj in se spomnim napak, nešteto napak. Kar naprej razmišljam, da bi lahko stvari bolje izpeljal.«

Takšne lahko potolaži dejstvo, da Jehova kljub svoji popolnosti ni perfekcionist. Čeprav se zaveda naših napak, Biblija o njem pravi: »Ako boš gledal na krivice, Jehova, Gospod, kdo more obstati?« (Psalm 130:3) Da, Jehova gleda preko naših napak in opazi tisto, kar je v srcu. Kako to vemo?

Kralj David (tudi njemu samemu napake in nepopolnost niso bile tuje) je po Božjem navdihnjenju spesnil besede, ki so zapisane v Psalmu 139:1–3: »GOSPOD, preiskal si me in me poznaš! Ti poznaš sedenje moje in vstajanje moje, mišljenje moje umeš oddaleč. Hojo mojo in ležo mojo zasleduješ in znana so ti vsa pota moja.« Beseda, ki je tukaj prevedena z »zasleduješ«, v prvotnem besedilu pomeni »presejaš«, podobno kot kmet preseje seme, da izloči plevel. Navdihnjeni David nam zagotavlja, da Jehova lahko izloči naše napake in v spominu ohrani naša dobra dela.

Usmiljeni nebeški Oče se spominja naših dobrih del in jih ceni, vse dokler mu ostajamo zvesti. Zares, v Biblijo je dal zapisat, da bi bil nepravičen, če bi pozabil naše delo in ljubezen, ki smo jo pokazali do njegovega imena. (Hebrejcem 6:10)

»To, kar je bilo, je minilo«

Biblija pokaže, da Bog človeštvu ni namenil tegob staranja. Uničujoči učinki staranja so postali del življenja šele po tem, ko sta se naša prastarša, prvi moški in prva ženska, uprla svojemu Stvarniku. (1. Mojzesova 3:17–19; Rimljanom 5:12) Vedno pa ne bo tako.

Kot smo že omenili, marsikaj slabega, kar danes doživljamo – tudi zloraba ostarelih – dokazuje, da živimo v »zadnjih dneh« te stvarnosti. (2. Timoteju 3:1) Bog namerava odstraniti posledice greha, kar pomeni tudi škodljive učinke staranja in smrti. Biblija pravi, da bo Bog »obrisal [. . .] vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. To, kar je bilo, je minilo.« (Razodetje 21:4)

V Božjem novem svetu bodo bolečine, ki jih prinaša s seboj starost, samo še preteklost. Enako bo z zlorabo ostarelih. (Miha 4:4, Ekumenska izdaja) Celo tisti, ki so umrli in so v Božjem spominu, bodo obujeni ter bodo tako tudi oni imeli priložnost večno živeti v raju na zemlji. (Janez 5:28, 29) Takrat bo bolj kot kdaj prej očitno, da Bogu Jehovu ni mar samo za ostarele, ampak za vse, ki so mu poslušni.

[Podčrtni opombi]

^ odst. 5 Seveda niso vse vdove ostarele. Bogu je mar tudi za mlajše vdove, kar lahko recimo beremo v Tretji Mojzesovi knjigi 22:13.

^ odst. 11 Ni njegovo pravo ime.

[Okvir/slike na straneh 6, 7]

Udejanjanje ljubezni

Starešine v občinah Jehovovih prič so med prvimi, ki so pozorni na potrebe ostarelih. Resno jemljejo nasvet apostola Petra: »Pasite Božjo čredo, ki jo imate na skrbi.« (1. Petrovo 5:2) Praktična pomoč ostarelim je del skrbi za Božjo čredo. Kaj vse pa lahko k temu spada?

Z ostarelo osebo je treba biti potrpežljiv in jo morda nekajkrat obiskati ter se z njo pogovarjati, da bi ugotovili, kakšne so njene dejanske potrebe. Lahko da ostareli potrebuje pomoč pri nakupih in čiščenju, prevozu na krščanske shode, branju Biblije in krščanskih publikacij ter še mnogih drugih dejavnostih. Če je le mogoče, bi bilo treba razmisliti o praktičnih in zanesljivih oblikah pomoči ter jih uresničiti. *

Kaj pa, če se ostareli brat ali sestra v občini znajde v velikih težavah, denimo da potrebuje finančno pomoč? Najprej bi bilo dobro preveriti, ali ima otroke oziroma druge sorodnike, ki mu lahko pomagajo. To je skladno s tem, kar piše v Prvem pismu Timoteju 5:4: »Če pa ima kakšna vdova otroke ali vnuke, naj se ti najprej naučijo odsevati bogovdanost v svojem domu ter dajati svojim staršem in starim staršem zasluženo poplačilo, ker je to Bogu všeč.«

Lahko da ostareli ne more sam ugotoviti, ali mu upravičeno pripada kakšna državna pomoč. Morda bi mu pri tem lahko pomagal kdo iz občine. Če nobena od teh pomoči ni na razpolago, lahko starešine odločijo, ali je ostareli posameznik primeren, da mu pomaga občina. Tudi v prvem stoletju so občini nekajkrat dovolili, da je tako pomagala, saj je apostol Pavel svojemu sodelavcu Timoteju pisal: »V seznam naj se vpiše vdovo, ki je stara najmanj šestdeset let, ki je bila žena enega moža, za katero pričujejo njena dobra dela, če je vzgojila otroke, če je gostila neznance, če je svetim umivala noge, če je pomagala ljudem v stiski in če je marljivo opravljala vsako dobro delo.« (1. Timoteju 5:9, 10)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 25 Za več informacij glej članek »Skrb za ostarele je krščanska odgovornost« v reviji Stražni stolp, 15. maj 2004.

[Slika na strani 5]

Dorka je skrbela za vdove, ki so potrebovale pomoč (Apostolska dela 9:36–39)