‚Izberi življenje, da boš živel‘

»Predložil sem ti življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Izberi torej življenje, da boš živel.« (5. MOJZESOVA 30:19, SSP)

1., 2. V kakšnem smislu je bil človek ustvarjen po Božji podobi?

»NAREDIMO človeka po svoji podobi, ki nam bodi sličen.« Te Božje besede so zapisane v prvem poglavju Biblije. Tako je »ustvaril [. . .] Bog človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril«, poroča Prva Mojzesova knjiga 1:26, 27. V tem je bil prvi človek drugačen od vseh drugih stvarjenj na zemlji. Podoben je bil Stvarniku, zato je lahko posnemal Boga tako glede razmišljanja kot tudi izkazovanja ljubezni, pravice, modrosti in moči. Imel je vest, ki mu je pomagala, da se je lahko odločal v svoje dobro in obenem tako, da je razveseljeval svojega nebeškega Očeta. (Rimljanom 2:15) Enostavno povedano, Adam je imel svobodno voljo. Ko je Jehova opazoval svojega zemeljskega sina – delo svojih rok, je dejal: »Glej, dobro je [. . .] jako.« (1. Mojzesova 1:31; Psalm 95:6)

² Smo Adamovi potomci, zato smo tudi mi ustvarjeni po Božji podobi. Toda ali res lahko sami odločamo o svojih dejanjih? Čeprav ima Jehova sposobnost, da vnaprej ve, kaj se bo zgodilo, pa ne določa vnaprej, kako bomo ravnali kot posamezniki in kakšna bo zato naša osebna prihodnost. Nikoli ne dovoli, da bi bili zaradi njegove zmožnosti, da določa  stvari vnaprej, njegovi zemeljski otroci oropani svobodne volje. Da bi lažje razumeli, kako pomembno vlogo ima pri naših pravilnih odločitvah svobodna volja, si najprej poglejmo, kaj se lahko naučimo od izraelskega naroda. (Rimljanom 15:4)

Svoboda odločanja v Izraelu

3. Katera je prva od desetih zapovedi in zakaj so se zvesti Izraelci odločili, da ji bodo poslušni?

³ »Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki sem te peljal iz dežele Egiptovske, iz hiše sužnosti,« je dejal Jehova Izraelcem. (5. Mojzesova 5:6) Leta 1513 pr. n. št. je Jehova čudežno osvobodil izraelsko ljudstvo egiptovskega suženjstva, zato niso imeli nobenega razloga, da bi dvomili o resničnosti teh besed. V prvi od desetih zapovedi je po svojem govorniku Mojzesu objavil: »Ne imej drugih bogov zraven mene.« (2. Mojzesova 20:1, 3) Izraelci so se takrat odločili, da mu bodo poslušni. Radovoljno so sklenili, da bodo Jehovu izključno vdani. (2. Mojzesova 20:5; 4. Mojzesova 25:11)

4. a) Kaj je Mojzes predložil Izraelcem? b) Pred katero odločitvijo smo danes?

⁴ Približno 40 let kasneje je Mojzes drugemu rodu Izraelcev jasno pokazal, da so pred izbiro. »Nebo in zemljo kličem danes za pričo proti vam,« je dejal, »predložil sem ti življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Izberi torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod.« (5. Mojzesova 30:19, SSP) Podobno se lahko danes odločimo tudi mi. Lahko se odločimo, da bomo zvesto služili Jehovu z upanjem na večno življenje, ali pa se odločimo, da ga ne bomo poslušali in želi temu primerne posledice. Preglejmo dva zgleda različnih odločitev.

5., 6. Kako se je odločil Jozue in kakšen je bil rezultat?

⁵ Leta 1473 pr. n. št. je Jozue povedel Izraelce v Obljubljeno deželo. Pred svojo smrtjo je vsemu narodu izrekel močno spodbudo: »A če se vam zdi slabo služiti GOSPODU, izberite si danes, komu boste služili: ali bogovom, ki so jim služili vaši očetje onostran velereke, ali bogovom Amorejcev, ki prebivate v njih deželi.« Nato je v imenu svoje družine pristavil: »Jaz pa in moja hiša hočemo služiti GOSPODU.« (Jozue 24:15, poudarili mi.)

⁶ Jehova je Jozueta že pred tem spodbudil, naj bo pogumen in močan ter naj ne odstopa od poslušnosti Božji postavi. Če bo potiho bral knjigo Postave dan in noč, bo lahko naredil svojo pot uspešno. (Jozue 1:7, 8) In tako je tudi bilo. Jozue je bil za svojo odločitev blagoslovljen. »Ni izginila besedica od vsega dobrega, kar je bil GOSPOD obljubil Izraelovi hiši,« je dejal, »vse se je izpolnilo.« (Jozue 21:45)

7. Kako so se odločili nekateri Izraelci v Izaijevih dneh in kakšne so bile posledice?

⁷ Kakšnih 700 let kasneje pa so se Izraelci odločili povsem drugače. Poglejmo, kako je bilo. Do takrat je veliko Izraelcev prevzelo poganske običaje. Zadnji dan v letu so se denimo zbrali okrog mize, obložene z raznovrstno okusno hrano in sladkim vinom. To ni bilo zgolj družinsko srečanje. Bil je verski obred v čast dvema poganskima božanstvoma. Prerok Izaija je napisal, kako je na takšno nezvestobo gledal Bog: »Vi pa, ki zapuščate GOSPODA, ki zabite goro svetosti moje, ki pripravljate mizo Sreči in natakate pitne dari Usodi.« Po njihovem mnenju letina ni bila odvisna od Jehovovega blagoslova, temveč od tega, ali so ustregli boginjama »Sreči« in »Usodi«. Toda s svojim upornim vedenjem in trmoglavo odločitvijo so si v resnici zapečatili prihodnost. »Vas sem prisodil meču,« je objavil Jehova, »da se morate vsi pripogniti v zakol, zato ker mi niste odgovorili, ko sem klical, in niste poslušali, ko sem govoril, temuč ste delali, kar je hudo v mojih očeh, in ste izvolili, kar mi ni po volji.« (Izaija 65:11, 12) Z nespametno  odločitvijo so si nakopali uničenje, in boginji Usoda in Sreča tega nista mogli preprečiti.

Kako se prav odločiti

8. Kaj je glede na Peto Mojzesovo knjigo 30:20 potrebno, da bi se prav odločili?

⁸ Ko je Mojzes spodbujal Izraelce, naj se odločijo za življenje, je poudaril, da je pomembno troje: »Da ljubiš GOSPODA, svojega Boga, poslušaš njegov glas in se ga oklepaš.« (5. Mojzesova 30:20) Preglejmo vsako od teh točk, da bi se lahko prav odločili.

9. Kako lahko pokažemo, da ljubimo Jehova?

⁹ Ljubimo Jehova, svojega Boga: Jehovu se odločimo služiti zato, ker ga ljubimo. Spominjamo se svarilnih zgledov iz dni Izraelcev, zato zavračamo vse skušnjave, ki bi nas navajale k nemorali, in življenjski slog, zaradi katerega bi se lahko pogreznili v svetno močvirje pridobitništva. (1. Korinčanom 10:11; 1. Timoteju 6:6–10) Oklepamo se Jehova in živimo po njegovih zakonih. (Jozue 23:8; Psalm 119:5, 8) Preden so Izraelci vstopili v Obljubljeno deželo, jim je Mojzes prigovarjal: »Glejte, učim vas postave in sodbe, kakor mi je zapovedal GOSPOD, Bog moj, da tako ravnate v deželi, ki greste vanjo, da jo posedete. Hranite jih torej in izpolnjujte; kajti to bode vaša modrost in razumnost vpričo ljudstev, ki bodo slišala vse te postave.« (5. Mojzesova 4:5, 6) Sedaj je čas, da pokažemo svojo ljubezen do Jehova, tako da damo izpolnjevanje njegove volje na prvo mesto v svojem življenju. Če se bomo odločili tako delati, bomo zagotovo blagoslovljeni. (Matej 6:33)

10.–12. Kaj se naučimo iz tega, kar se je dogajalo v Noetovih dneh?

¹⁰ Poslušajmo Božji glas: Noe je bil ‚oznanjevalec pravičnosti‘. (2. Petrovo 2:5) Skoraj vsi ljudje, ki so živeli pred potopom, so bili zaposleni z vsakdanjimi opravili in »se niso zmenili« za Noetova opozorila. Kakšne so bile posledice? »Prišel [je] potop ter jih vse odnesel.« Jezus je opozoril, da bo podobno v naših dneh, med ‚navzočnostjo Sina človekovega‘. To, kar se je zgodilo v Noetovih dneh, je jasno opozorilo za tiste ljudi, ki se sedaj odločijo, da se ne bodo zmenili za Božje sporočilo. (Matej 24:39)

¹¹ Tisti, ki se posmehujejo Božjim opozorilom, ki jih razglašajo današnji Božji služabniki, bi se morali zavedati, kaj bo to zanje pomenilo. O takšnih posmehovalcih je apostol Peter napisal: »Nočejo namreč videti tega, da nebo obstaja že od davnih časov ter da je zemlja po Božji besedi trdno sprijeta stala iz vode in sredi vode, po čemer je takratni svet doletelo uničenje, ko je bil z vodo potopljen. Po isti besedi pa sta sedanja nebo in zemlja shranjena za ogenj ter prihranjena do dneva sodbe in pokončanja brezbožnih ljudi.« (2. Petrovo 3:3–7)

¹² Primerjajmo njihovo odločitev s tem, kako so se odločili Noe in njegovi domači. »Ker je Noe veroval, je potem, ko je dobil Božje svarilo glede tega, kar se še ni videlo, iz strahu pred Bogom zgradil barko.« Upošteval je svarilo, zato se je rešila cela njegova družina. (Hebrejcem 11:7) Da bi le bili hitri za poslušanje Božjega sporočila in potem poslušno ravnali po njem! (Jakob 1:19, 22–25)

13., 14. a) Zakaj je življenjsko pomembno, da se ‚oklepamo‘ Jehova? b) Kako dovolimo Jehovu, ‚našemu lončarju‘, da nas oblikuje?

¹³ Oklepajmo se Jehova: Da bi ‚izbrali življenje in živeli‘, ni dovolj, da samo ljubimo Jehova in ga poslušamo, moramo se ga tudi ‚oklepati‘ – se nenehno truditi, da izpolnjujemo njegovo voljo. »S svojo zdržljivostjo boste pridobili svoje duše,« je rekel Jezus. (Luka 21:19) Pravzaprav s svojo odločitvijo glede tega pokažemo, kaj je v našem srcu. »Blagor človeku, ki je v strahu vedno, kdor pa zakrkne srce svoje, zvrne se v nesrečo,« je napisano v Pregovorih 28:14. Zgled tega je starodavni  egiptovski faraon. Ko se je nad Egipt zgrnilo deset nadlog, faraon ni pokazal strahu pred Bogom, temveč je ob vsaki nadlogi še bolj zakrknil svoje srce. Jehova faraona ni prisilil v neposlušno ravnanje, ampak je temu ponosnemu voditelju dovolil, da se je sam odločil. Toda Božja volja se je neglede na to izpolnila. Apostol Pavel je namreč pojasnil, kako je na faraona gledal Jehova: »Prav zaradi tega sem te pustil, da bi lahko na tebi pokazal svojo moč in bi se po vsej zemlji razglasilo moje ime.« (Rimljanom 9:17)

¹⁴ Več stoletij potem, ko so bili Izraelci rešeni iz faraonove pesti, je prerok Izaija napisal: »O GOSPOD, ti si oče naš; mi smo glina, ti pa si nam lončar, in vsi smo tvoje roke delo.« (Izaija 64:8) Ko Jehovu dovolimo, da nas po našem osebnem preučevanju in udejanjanju njegove Besede oblikuje, si postopoma oblačimo novo osebnost. Postajamo vedno bolj krotki in voljni, zato se Jehova lažje zvestovdano oklepamo, saj mu iskreno želimo ugajati. (Efežanom 4:23, 24; Kološanom 3:8–10)

»Oznanjaj jih«

15. Na kateri dve stvari je Mojzes spomnil Izraelce, kot to piše v Peti Mojzesovi knjigi 4:9?

¹⁵ Mojzes je zbranim Izraelcem pred vstopom v Obljubljeno deželo dejal: »Varuj se samo in pazi skrbno na dušo svojo, da ne zabiš reči, ki so jih videle tvoje oči, ter da ti ne izginejo iz srca, doklerkoli živiš; ampak oznanjaj jih svojim otrokom in otrok svojih otrokom.« (5. Mojzesova 4:9) Če so želeli prejeti Jehovov blagoslov in uspeti v deželi, ki naj bi jo posedli, so imeli pred svojim Bogom Jehovom odgovornost: niso smeli pozabiti čudovitih reči, ki jih je Jehova storil pred njihovimi očmi, in o tem so morali učiti naslednje rodove. Če želimo mi, ki smo danes Božje ljudstvo, ‚izbrati življenje in živeti‘, moramo delati enako. Kaj takega, kar lahko vidimo na lastne oči, pa dela Jehova za nas?

16., 17. a) Kakšno vlogo imajo misijonarji, ki so se šolali na Gileadu, pri oznanjevanju Kraljestva? b) Katere zglede oznanjevalcev, ki jim gorečnost ni usahnila, lahko navedete?

¹⁶ Navdušeni smo, ko vidimo, kako Jehova blagoslavlja naše delo oznanjevanja in pridobivanja učencev. Odkar je bila leta 1943 ustanovljena Watchtowerjeva biblijska šola Gilead, so misijonarji v mnogih deželah na čelu dela pridobivanja učencev. Prvi diplomanti te šole so še danes goreči oznanjevalci Kraljestva, in to kljub starostnim izzivom in telesnim omejitvam, ki jih imajo nekateri. En takšen lep zgled je Mary Olson, ki je diplomirala na Gileadu leta 1944. Kot misijonarka je najprej služila v Kolumbiji, nato v Urugvaju, sedaj pa je v Portoriku. Kljub telesnim omejitvam, ki so jih s sabo prinesla leta, sestra Olson še vedno navdušeno oznanjuje. Svoje znanje španščine uporablja tako, da se vsak teden  odpravi na oznanjevanje s krajevnimi oznanjevalci.

¹⁷ Nancy Porter, ki je sedaj vdova, je na šoli Gilead diplomirala leta 1947 in še vedno služi na Bahamih. Tudi ona je misijonarka, ki je zelo zaposlena z oznanjevanjem. »Poseben vir veselja mi je učiti druge o biblijski resnici,« pripoveduje v svoji življenjski zgodbi. * »[Zaradi tega] imam ustaljeno duhovno rutino, ki mojemu življenju daje urejenost in trdnost.« Ko se sestra Porter in drugi zvesti služabniki ozrejo nazaj, ne spregledajo Jehovovih del. Kako pa je z nami? Ali cenimo to, kako Jehova blagoslavlja kraljestveno delo v naši bližini? (Psalm 68:11)

18. Kaj se lahko naučimo iz življenjskih zgodb misijonarjev?

¹⁸ Veselimo se tega, kar so ti veterani že naredili in še vedno delajo. Njihove življenjske zgodbe so za nas vir spodbud, saj smo takrat, ko vidimo, kaj vse je Jehova naredil za svoje zveste služabnike, še bolj odločeni, da mu služimo. Ali redno berete takšna ganljiva doživetja, ki so objavljena v Stražnem stolpu, in o njih poglobljeno premišljujete?

19. Kako lahko krščanski starši uporabijo življenjske zgodbe, ki so objavljene v Stražnem stolpu?

¹⁹ Mojzes je spomnil Izraelce, naj ne pozabijo tega, kar je Jehova naredil pred njihovimi očmi, in dokler bodo živi, naj ne dovolijo, da bi to izginilo iz njihovega srca. Nato pa jim je povedal, kaj še morajo delati: »Oznanjaj jih svojim otrokom in otrok svojih otrokom.« (5. Mojzesova 4:9) Resnične zgodbe se nas posebej dotaknejo. Mladi, ki odraščajo, potrebujejo dobre zglede. Samske sestre se lahko kaj naučijo od zvestih starejših sester, katerih življenjske zgodbe so objavljene v Stražnem stolpu. Bratje in sestre, ki služijo na tujejezičnem področju v svoji domovini, imajo zaradi svoje odločitve še dodatne priložnosti za oznanjevanje dobre novice. Krščanski starši, zakaj ne bi doživljaje zvestih gileadskih misijonarjev in drugih uporabili za to, da bi svoje otroke spodbujali, da bi se odločili svoje življenje posvetiti polnočasni službi?

20. Kaj moramo narediti, da bi ‚izbrali življenje‘?

²⁰ Kako si torej lahko vsakdo od nas ‚izbere življenje‘? Tako da čudovito darilo – svobodno voljo – uporabi za to, da Jehovu pokaže, da ga ljubi, in da mu po svojih najboljših močeh vztrajno služi – vse dokler mu bo Jehova dovolil to izjemno prednost. »V tem,« je dejal Mojzes, v Jehovu, »je tvoje življenje in dolgost tvojih dni«. (5. Mojzesova 30:19, 20, SSP)

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

• Kaj ste se naučili iz omenjenih zgledov dobrih in slabih odločitev?

• Kaj vse moramo narediti, da bi ‚izbrali življenje‘?

• Za kateri dve stvari smo pred Bogom odgovorni?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 26]

»Predložil sem ti življenje in smrt.«

[Slika na strani 29]

Noe je poslušal Božji glas, zato je bil skupaj s svojo družino rešen

[Slika na strani 30]

Mary Olson

[Slika na strani 30]

Nancy Porter