Jehova oznanja od začetka konec

»Od početka [oznanjam] konec in od starodavnosti, kar se ni še zgodilo.« (IZAIJA 46:10)

1., 2. Zakaj so dogodki, ki so povezani s padcem Babilona, zanimivi in kaj nam to dejstvo pove o Jehovu?

V TEMINI noči se sovražnikovi vojaki po Evfratovi strugi neopazno pomikajo proti svojemu cilju, proti mogočnemu mestu Babilon. Ko se približajo mestnemu vhodu, osupnejo od začudenja. Velikanska dvokrilna vrata v babilonskem obzidju so odprta! Splezajo iz rečne struge in vdrejo v mesto. Mesto na mah zavzamejo. Njihov poveljnik Cir takoj prevzame nadzor nad osvojeno deželo in kasneje izda odlok, s katerim osvobodi izraelske ujetnike. Na tisoče izgnancev se vrne domov, da bi obnovili Jehovovo čaščenje v Jeruzalemu. (2. letopisov 36:22, 23; Ezra 1:1–4)

² Današnji zgodovinarji potrjujejo te dogodke, ki so se zvrstili v letih od 539 pr. n. št. do 537 pr. n. št. Pri vsem tem je zanimivo, da so bili napovedani kakih 200 let vnaprej. Jehova je svojega preroka Izaija navdihnil, da je toliko vnaprej opisal padec Babilona. (Izaija 44:24–45:7) Bog ni odkril le tega, v kakšnih okoliščinah bo Babilon padel, temveč je napovedal tudi ime poveljnika, ki bo to mesto zavzel. * Izraelcem, ki so bili takrat njegove priče, je dejal: »Spominjajte se početkov od večnosti, da sem jaz Bog mogočni in nobenega ni drugega, da sem Bog, in nihče ni meni enak, ki oznanjam od početka konec in od starodavnosti, kar se ni še zgodilo.« (Izaija 46:9, 10a) Jehova je res Bog, ki lahko vnaprej ve, kaj se bo zgodilo.

3. Na katera vprašanja bomo v nadaljevanju dobili odgovor?

 ³ Koliko stvari pa Bog ve vnaprej? Ali ve, kaj bo vsak od nas storil v prihodnosti? Ali je naša prihodnost res vnaprej določena? V tem in naslednjem članku bomo pregledali, kako Biblija odgovarja na ta in druga, s tem povezana vprašanja.

Jehova, Bog prerokb

4. Od koga izvirajo prerokbe, ki so napisane v Bibliji?

⁴ Jehova lahko ve, kaj se bo v prihodnosti zgodilo, zato je v biblijskih časih navdihnil svoje služabnike, da so napisali mnogo prerokb. Te nam omogočajo, da vemo, kaj se je namenil storiti. »Prejšnje, glejte, se je zgodilo in novo naznanjam,« razglaša po svojem preroku Izaiju. »Preden nastane, vam napovedujem to.« (Izaija 42:9) Kakšno edinstveno prednost ima Božje ljudstvo!

5. Katero odgovornost prinaša s sabo to, da vnaprej vemo, kaj bo storil Jehova?

⁵ Prerok Amos nam zagotavlja: »Kajti Gospod Jehova ne stori ničesar, da bi ne razodel skrivnosti svoje služabnikom svojim, prorokom.« To, da so nekaj vedeli vnaprej, pa je s sabo prineslo odgovornost. Bodimo pozorni, kako je to z izredno ponazoritvijo pokazal Amos: »Lev je rjovel, kdo naj bi se ne bal?« Kakor se človek in žival hitro odzoveta, ko v bližini zarjove lev, tako so se tudi preroki, kot je bil Amos, nemudoma odzvali na Jehovove objave, tako da so jih oznanjali naprej. »Gospod Jehova je govoril, kdo naj bi ne prorokoval?« (Amos 3:7, 8)

Jehovova »beseda« ima zagotovo »uspeh«

6. Kako se je izvršil Jehovov »sklep« glede padca Babilona?

⁶ Jehova je po svojem preroku Izaiju rekel: »Sklep moj bo stal in storil bom vse, kar me veseli.« (Izaija 46:10b) Glede Babilona je bil Božji »sklep« – njegova volja ali namen – ta, da iz Perzije pokliče Cira, da Babilon zavzame in strmoglavi. Jehova je ta svoj namen objavil že veliko prej. Kot smo že omenili, se je to natanko izpolnilo leta 539 pr. n. št.

7. Zakaj smo lahko prepričani, da se bo Jehovova »beseda« vedno izpolnila?

⁷ Skoraj štiri stoletja preden je Cir zavzel Babilon, je judovski kralj Josafat stal nasproti združeni vojski Amoncev in Moabcev. Prepričano je molil: »O GOSPOD, Bog očetov naših, nisi li Bog v nebesih? in nisi li ti vladar vsem kraljestvom narodov? in v roki tvoji je krepkost in moč, da se ti ne more nihče ustavljati.« (2. letopisov 20:6) Podobno prepričanje je izrazil tudi Izaija, ko je napisal: »GOSPOD nad vojskami je storil sklep, in kdo naj ga uniči? in roka njegova je iztegnjena, kdo naj jo odvrne?« (Izaija 14:27) Babilonski kralj Nebukadnezar pa je potem, ko se mu je po obdobju neprištevnosti povrnil razum, ponižno priznal: »Nikogar ni, ki more njegovi roki braniti in mu reči: Kaj delaš?« (Daniel 4:35) Zares, Jehova svojemu ljudstvu zagotavlja: ‚Beseda moja [. . .] se ne  povrne k meni prazna, temuč izvrši, kar me veseli, in bo uspeh imela v tem, za kar jo pošljem.‘ (Izaija 55:11) Lahko smo povsem prepričani, da se Jehovova »beseda« vedno uresniči. Božji namen ne more ostati neizpolnjen.

Božji ‚večni namen‘

8. Kaj je Božji ‚večni namen‘?

⁸ Apostol Pavel je v pismu, ki ga je namenil efeškim kristjanom, napisal, da ima Bog ‚večni namen‘. (Efežanom 3:11) Pri tem ne gre za načrt določenega ravnanja, kakor da bi Bog moral načrtovati, kako bo dosegel svoj cilj. Ne, gre za njegovo odločenost, da doseže to, kar se je že prvotno namenil glede človeštva in zemlje. (1. Mojzesova 1:28) Da bi lažje razumeli, kako zanesljiv je njegov namen, preglejmo prvo prerokbo, ki je zapisana v Bibliji.

9. Kako je z Božjim namenom povezana Prva Mojzesova knjiga 3:15?

⁹ Obljuba v Prvi Mojzesovi knjigi 3:15 kaže, da se je Jehova takoj zatem, ko sta Adam in Eva grešila, odločil, da bo njegova simbolična žena rodila seme oziroma sina. Jehova je tudi vedel, kakšen bo izid sovraštva med ženo in Satanom ter med njunim nasprotujočim si semenom. Čeprav bo Jehova dopustil, da bo Semenu Božje žene strta peta, bo to Seme ob času, ki ga je določil Bog, strlo glavo kači oziroma Satanu Hudiču. Medtem pa se je Jehovov namen po izbranem rodu nezmotljivo bližal svoji izpolnitvi, dokler se ni pojavil Jezus, obljubljeni Mesija. (Luka 3:15, 23–38; Galačanom 4:4)

Kaj Jehova vnaprej določa

10. Ali je Jehova že v začetku določil, da bosta Adam in Eva grešila? Pojasnite.

¹⁰ Apostol Peter je glede Jezusove vloge v Božjem namenu napisal: »Zanj [za Jezusa] se je sicer vedelo že vnaprej, pred ustanovitvijo sveta, toda razodel se je ob koncu časov zaradi vas.« (1. Petrovo 1:20) Ali je Jehova že v začetku določil, da bosta Adam in Eva grešila in bo zato potrebna odkupna žrtev po Jezusu Kristusu? Ne. Beseda ‚ustanovitev‘ je prevedena iz grške besede, ki dobesedno pomeni »vreči seme«. Ali je bilo ‚seme vrženo‘ oziroma je bilo spočeto človeško potomstvo, preden sta Adam in Eva grešila? Ne. Adam in Eva sta imela otroke šele po tem, ko sta bila neposlušna Bogu. (1. Mojzesova 4:1) Jehova je torej določil prihod ‚semena‘ po uporu Adama in Eve, vendar preden sta spočela potomce. Jezus je s svojo smrtjo in vstajenjem ljubeče pripravil odkupnino, s katero bo pokril podedovani greh in izničil ves Satanov  trud. (Matej 20:28; Hebrejcem 2:14; 1. Janezovo 3:8)

11. Kateri razvoj dogodkov je Jehova vnaprej določil, kar bo privedlo do uresničitve njegovega namena?

¹¹ Bog pa je vnaprej določil še en razvoj dogodkov, ki bo privedel do uresničitve njegovega namena. To lahko vidimo iz Pavlovih besed Efežanom, katerim je pisal, da bo Bog ‚spet vse zbral v Kristusu, to, kar je v nebesih in kar je na zemlji‘. Potem je v zvezi s ‚tem, kar je v nebesih‘ – s tistimi, ki so bili izbrani za dediče s Kristusom – pojasnil: »Bili [smo] vnaprej določeni po namenu njega, ki vse upravlja skladno z odločitvijo, ki je izraz njegove volje.« (Efežanom 1:10, 11) Da, Jehova je že vnaprej določil, da bo omejeno število ljudi sestavljalo drugi del semena Božje žene in skupaj s Kristusom omogočalo ljudem, da bodo imeli polno korist od odkupnine. (Rimljanom 8:28–30) Apostol Peter jih je imenoval »svet narod«. (1. Petrovo 2:9) Apostol Janez je imel prednost, da je v videnju izvedel, da bo teh bodočih dedičev s Kristusom 144.000. (Razodetje 7:4–8; 14:1, 3) Ti skupaj s kraljem Kristusom služijo »v hvalo njegovi [Božji] slavi«. (Efežanom 1:12–14)

12. Kako vemo, da stoštiriinštiridesettisoči niso določeni kot posamezniki?

¹² To, da je Bog vnaprej določil stoštiriinštiridesettisoče, pa ne pomeni, da je za vsakega od teh posameznikov tudi določil, da mu bo ostal zvest. Opomini v Krščanskih grških spisih so bili namreč napisani predvsem zato, da bi maziljence vodili in krepili, da bi ohranili značajnost in bili še naprej vredni nebeškega klica. (Filipljanom 2:12; 2. Tesaloničanom 1:5, 11; 2. Petrovo 1:10, 11) Jehova že vnaprej ve, da bo za njegov namen primernih 144.000 posameznikov. To, kdo bodo ti posamezniki, pa bo navsezadnje odvisno od tega, kako se bo vsak od povabljenih odločil živeti. Odločiti pa se mora vsak sam. (Matej 24:13)

Kaj Jehova vnaprej ve

13., 14. V skladu s čim Jehova uporablja svojo sposobnost, da ve stvari vnaprej, in zakaj?

¹³ Toda kako Jehova, ki je Bog prerokb in namena, uporablja svojo sposobnost, da ve stvari vnaprej? Kot prvo smo lahko prepričani, da Bog vselej ravna po resnici in pravici in je vedno ljubeč. Ko je v prvem stoletju apostol Pavel pisal hebrejskim kristjanom, je potrdil, da sta Božja prisega in obljuba ‚dve nespremenljivi reči, v katerih se Bog ne more zlagati‘. (Hebrejcem 6:17, 18) Tudi v pismu Titu je izrazil to misel, ko je napisal, da je za Boga »nemogoče, da bi lagal«. (Titu 1:2)

¹⁴ To pa še ni vse. Čeprav ima Jehova neomejeno moč, nikoli ne ravna krivično. Mojzes je zanj rekel, da je ‚Bog zvestobe, krivičnosti ni v njem, pravičen in resničen je‘. (5. Mojzesova 32:4) Vse, kar Jehova dela, je v skladu z njegovo čudovito osebnostjo. Njegova  dejanja se popolnoma ujemajo z njegovimi najpomembnejšimi lastnostmi – ljubeznijo, modrostjo, pravico in močjo.

15., 16. Kakšno možnost izbire je dal Jehova Adamu v edenskem vrtu?

¹⁵ Poglejmo, kako se vse to vidi iz dogodkov v edenskem vrtu. Jehova je kot ljubeč oče priskrbel vse, kar bi človeška stvarjenja potrebovala. Adama je obdaril s sposobnostjo razmišljanja, logičnega mišljenja in sklepanja. V nasprotju z živalmi, ki jih vodi predvsem nagon, se je lahko Adam sam odločal. Rezultat tega je bil, da je Bog s svojega nebeškega prestola videl, da je bilo na zemlji ‚vse, kar je bil storil, [. . .] jako dobro‘. (1. Mojzesova 1:26–31; 2. Petrovo 2:12)

¹⁶ Ko je Jehova Adamu zapovedal, naj ne jé »od drevesa spoznanja dobrega in hudega«, ga je tudi primerno poučil, tako da se je lahko prvi človek odločil, kaj bo storil. Adamu je dovolil jesti od »vsega drevja s tega vrta« razen od enega in ga posvaril pred pogubnim izidom, če bo jedel s prepovedanega drevesa. (1. Mojzesova 2:16, 17) Odkrito mu je povedal, kakšne bodo posledice njegovih dejanj. Kako se bo Adam odločil?

17. Zakaj lahko rečemo, da Jehova izbira, katere stvari bo vedel vnaprej?

¹⁷ Jehova se je očitno odločil, da ne bo vnaprej vedel, kako bo ravnal Adam, in seveda tudi Eva, čeprav ima sposobnost, da ve vse vnaprej. Zato ni dvoma o tem, ali Jehova lahko vnaprej ve, kaj se bo zgodilo, gre le za to, ali se odloči, da bo to storil. Poleg tega lahko logično sklepamo, da tako ljubeči Bog, kot je Jehova, ne bi namerno in kruto vnaprej določil takšnega upora z vsemi njegovimi žalostnimi posledicami vred. (Matej 7:11; 1. Janezovo 4:8) Jehova torej izbira, katere stvari bo vedel vnaprej.

18. Zakaj to, da Jehova izbira, kaj bo vedel vnaprej, nikakor ne kaže na to, da je nepopoln?

¹⁸ Ali to, da Jehova izbira, kaj bo vedel vnaprej, pomeni, da je v nekem smislu omejen oziroma nepopoln? Ne. Mojzes je za Jehova rekel, da je »Skala«, in dodal: »Njegovo delo je popolno.« Ne moremo ga kriviti za posledice človekovega greha. Strašne posledice, ki jih vsi mi danes občutimo, izvirajo iz krivičnega dejanja – neposlušnosti. Apostol Pavel je prišel do logičnega sklepa, da je »po enem človeku na svet prišel greh in po grehu smrt in se je tako smrt razširila na vse ljudi, ker so vsi grešili«. (5. Mojzesova 32:4, 5; Rimljanom 5:12; Jeremija 10:23)

19. O katerih vprašanjih bo razpravljal naslednji članek?

¹⁹ Iz tega, kar smo do sedaj pregledali, lahko jasno vidimo, da pri Jehovu ni prostora za nobeno krivico. (Psalm 33:5) Svoje zmožnosti, moralne odlike in merila uporablja v skladu s svojim namenom. (Rimljanom 8:28) Jehova nam kot Bog, ki lahko prerokuje, oznanja »od početka konec in od starodavnosti, kar se ni še zgodilo«. (Izaija 46:9, 10) Spoznali smo tudi, da izbira, kaj bo vedel vnaprej. Kaj pa to pomeni za nas? Kaj lahko naredimo, da bi bile naše odločitve v skladu z Božjim ljubečim namenom? In kako bomo za to blagoslovljeni? O teh vprašanjih bo razpravljal naslednji članek.

[Podčrtna opomba]

Ali lahko pojasnite?

• Kateri starodavni zgledi pričajo, da ima Božja »beseda« zagotovo »uspeh«?

• Kaj je Jehova vnaprej določil v zvezi s svojim »večnim namenom«?

• Kako Jehova uporablja svojo sposobnost, da ve stvari vnaprej?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 22]

Josafat je zaupal Jehovu

[Slika na strani 23]

Bog je napovedal Jezusovo smrt in vstajenje

[Slika na strani 24]

Ali je Jehova vnaprej določil, kaj bosta storila Adam in Eva?