Poudarki drugega dela knjige Psalmov
Jehovova beseda je živa
Poudarki drugega dela knjige Psalmov
JEHOVOVI služabniki pričakujemo, da bomo v življenju doživljali nadloge in preizkušnje. ‚Vsi, ki želijo živeti bogovdano v Kristusu Jezusu, bodo preganjani,‘ je napisal apostol Pavel. (2. Timoteju 3:12) Kaj nam bo pomagalo zdržati nadloge in preganjanje, s čimer bomo dokazali svojo značajnost do Boga?
Pomaga nam lahko druga od petih zbirk knjige psalmov. Psalmi od 42 do 72 nam kažejo, da moramo, če želimo zdržati preizkušnje, popolnoma zaupati Jehovu in se naučiti, da čakamo na njegovo rešitev. Kako dragocen pouk je to za nas! Sporočilo drugega dela knjige Psalmov je, podobno kakor celotna Božja Beseda, tudi danes zares ‚živo in ima močan vpliv‘. (Hebrejcem 4:12)
JEHOVA JE NAŠE »PRIBEŽALIŠČE IN MOČ«
Neki levit je v izgnanstvu. Žalosten je, ker ne more iti v Jehovovo svetišče, da bi častil Jehova, zato se tolaži z besedami: »Kaj si tako žalostna, duša moja, in nepokojna v meni? Čakaj Boga.« (Psalm 42:5, 11; 43:5) Ta ponavljajoči se verz povezuje tri kitice 42. in 43. psalma v eno pesem. V 44. psalmu je prošnja za Judo. V dneh kralja Ezekija se ta narod znajde v stiski, verjetno zato, ker mu grozi vdor Asircev.
V 45. psalmu, ki je pesem o kraljevi poroki, je preroško napovedan mesijanski kralj. Naslednji trije psalmi opisujejo Jehova kot »pribežališče in moč«, ‚velikega kralja nad vso zemljo‘ in ‚visok grad‘. (Psalm 46:1; 47:2; 48:3) V 49. psalmu lepo piše, da ‚brata nikakor ne more nihče odkupiti‘. (Psalm 49:7) Prvih osem psalmov te druge zbirke pripisujejo Korahovim sinovom. Devetega, torej 50. psalm, pa je sestavil Asaf.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
44:19 – Kaj je bil ‚kraj šakalov‘? Psalmist je morda meril na bojišče, kjer so trupla padlih postala hrana šakalom.
45:13, 14a – Kdo je ‚kraljeva hči‘, ki jo bodo ‚privedli h kralju‘? To je hči ‚Kralja večnosti‘, Boga Jehova. (Razodetje 15:3) Predstavlja oslavljeno občino 144.000 kristjanov, ki jih je Jehova posvojil za svoje otroke, tako da jih je pomazilil s svojim duhom. (Rimljanom 8:16) Jehovovo »hči«, ki je‚ kakor nevesta, olepšana za svojega ženina‘, bodo privedli k njenemu bodočemu možu – mesijanskemu kralju. (Razodetje 21:2)
45:14b, 15 – Koga predstavljajo »device«? Predstavljajo ‚veliko množico‘ pravih častilcev, ki so se pridružili maziljenemu ostanku in ga podpirajo. Ker bodo preživeli ‚veliko stisko‘, bodo tukaj na zemlji, ko bo v nebesih poroka mesijanskega kralja. (Razodetje 7:9, 13, 14) Takrat bodo napolnjeni »z veseljem in radovanjem«.
45:16 – V kakšnem smislu bodo na mesto kraljevih očetov prišli sinovi? Ko se je Jezus rodil na zemlji, je imel zemeljske očete oziroma prednike. Te bo Jezus med svojim tisočletnim vladanjem obudil od mrtvih in takrat bodo postali njegovi sinovi. Nekateri izmed njih bodo postavljeni za ‚vojvode po vsej zemlji‘.
50:2 – Zakaj je Jeruzalem poimenovan ‚najvišja lepota‘? Ne zaradi videza, temveč zato, ker je bilo to mesto Jehovovo. On mu je podelil sijaj, saj je v njem imel svoj tempelj in ga naredil za prestolnico, v kateri so vladali njegovi maziljeni kralji.
Pouk za nas:
42:1–3. Kakor jelen v izsušenem kraju hrepeni po vodi, tako je levit hrepenel po Jehovu. Ker ga ni mogel častiti v njegovem svetišču, ga je prevzela tako močna žalost, da ‚so mu bile solze za hrano podnevi in ponoči‘ – izgubil je tek. Ali ne bi morali močno ceniti tega, da lahko v družbi sovernikov častimo Jehova?
42:4, 5, 11; 43:3–5. Če smo iz kakršnega koli vzroka, na katerega nimamo vpliva, začasno ločeni od krščanske občine, nas lahko krepijo spomini na to družbo, v kateri smo lahko nekoč uživali. Čeprav se morda zaradi tega sprva počutimo še bolj osamljene, pa se bomo ob tem prav tako spomnili, da je naša rešitev Bog in da moramo čakati nanj, da nas reši.
46:1–3. Kakršna koli nesreča nas že doleti, moramo trdno zaupati, da ‚nam je Bog pribežališče in moč‘.
50:16–19. Nihče, kdor z jezikom spleta zvijačo in ravna hudobno, nima pravice zastopati Boga.
50:20. Napak drugih ne bi smeli vneto razglašati, temveč bi jih morali spregledati. (Kološanom 3:13)
»BOGU BODI TIHO VDANA, DUŠA MOJA«
Ta skupina psalmov se prične z iskreno molitvijo, ki jo je izrekel David, zatem ko je grešil z Batsebo. Iz psalmov od 52 do 57 izvemo, da bo Jehova rešil tiste, ki vržejo nanj svoje breme in čakajo na njegovo rešitev. Iz psalmov od 58 do 64 je razvidno, da je David vedno, kadar je bil v stiski, rešitev pričakoval od Jehova. Zapel je: »Samo Bogu bodi tiho vdana, duša moja, zakaj od njega pride pričakovanje moje.« (Psalm 62:5)
Tesno prijateljstvo z našim Rešiteljem bi nas moralo navesti, da ‚pójemo o slavi njegovega imena‘. (Ps. 66:2) V 65. psalmu psalmist Jehova hvali kot velikodušnega oskrbovalca, v 67. in 68. kot Boga rešilnih dejanj, v 70. in 71. pa kot rešitelja.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
51:12 – David je prosil, naj ga podpira ‚duh radovoljnosti‘. Za čigavega duha je pri tem šlo? Tukaj ni šlo niti za to, da bi bil Jehova pripravljen pomagati Davidu, niti za Jehovovega svetega duha, temveč za Davidovega lastnega duha – njegovo stališče. Boga je prosil, naj v njem zbudi željo, da bi delal to, kar je prav.
53:1 – V kakšnem smislu je tisti, ki zanika obstoj Boga, ‚nespameten‘? Pri tem ne gre za to, da bi bil človek premalo inteligenten. Nespameten je zato, ker se ne drži moralnih vrednot. To je razvidno iz posledic, namreč moralnega propada, opisanega v Psalmu 53:1–4.
58:3–5 – V kakšnem smislu so hudobni ljudje podobni kači? Laži, ki jih širijo o drugih, so kakor kačji strup. Svojim žrtvam zastrupijo dobro ime. Hudobneži »so kakor gluh gad, ki si maši uho«, saj se ne menijo za vodstvo ali karanje.
58:7 – Kako se hudobni ‚stopijo kakor voda, ki se razteče‘? David je imel morda v mislih določene hudourniške potoke v Obljubljeni deželi. Čeprav so ti potoki ob hudem nalivu zelo narasli, so tudi hitro poniknili. David je molil, naj hudobni čimprej izginejo.
68:13 – Kako so bile ‚peruti goloba prevlečene s srebrom in njegovo perje z zelenorumenim zlatom‘? Nekaterim modro sivim golobom na določenih delih telesa raste perje, ki se svetlika v mavričnih barvah. Na zlatem soncu dobijo kovinski lesk. David je morda s takšnim golobom, ki ima krepka krila in sijoč videz, primerjal zmagovite izraelske vojake, ki so se vračali iz boja. Nekateri učenjaki namigujejo, da bi opis lahko ustrezal tudi kakšni umetnini, ki so jo zaplenili, oziroma trofeji. Naj bo tako ali drugače, David je meril na zmage, ki jih je Jehova naklonil svojemu ljudstvu nad njihovimi sovražniki.
68:18 – Kdo so bili ‚darovi med ljudmi‘? To so bili moški izmed tistih, ki so jih zajeli med osvajanjem Obljubljene dežele. Kasneje so dobili nalogo, da pomagajo levitom pri njihovem delu. (Ezra 8:20)
68:30 – Kaj pomeni prošnja »Zagrozi zverini v trstju«? David je tukaj z zverinami primerjal sovražnike Jehovovega ljudstva in Jehova prosil, naj jim zagrozi oziroma naj nadzoruje njihovo moč, s katero delajo škodo.
69:23 – Kaj pomeni, naj sovražnikom ‚omahujejo ledja [kolki, NW]‘? Mišice okoli kolkov so bistvene za to, da lahko človek opravlja naporno delo, denimo dviga in nosi težek tovor. Majavi kolki nakazujejo na pomanjkanje moči. David je molil, naj bo njegovim sovražnikom odvzeta moč.
Pouk za nas:
51:1–4, 17. Ni treba, da se zaradi tega, ker smo grešili, pretrga naš odnos z Bogom Jehovom. Če se pokesamo, smo lahko prepričani, da bo z nami ravnal usmiljeno.
51:5, 7–10. Če smo grešili, lahko Jehova prosimo za odpuščanje, saj smo grešnost podedovali. Poleg tega bi ga morali prositi, naj nas očisti, popravi, naj nam pomaga, da se znebimo grešnih nagnjenj, ki so v našem srcu, in naj nam podeli trdnega oziroma stanovitnega duha.
51:18. David je zaradi svojih grehov ogrozil blagor celotnega naroda, zato je Boga prosil, naj Sion obsipa z dobrotami. Ko hudo grešimo, s tem ponavadi nakopljemo sramoto Jehovovemu imenu in občini. Boga bi morali prositi, naj popravi škodo, ki smo jo morda povzročili.
52:8. Če poslušamo Jehova in z veseljem sprejmemo njegovo discipliniranje, smo lahko ‚kakor zeleneča oljka v Božji hiši‘ – torej blizu Jehova in uspešni v njegovi službi. (Hebrejcem 12:5, 6)
55:4, 5, 12–14, 16–18. David je, zatem ko se je proti njemu zarotil sin Absalom ter ga je izdal zaupni svetovalec Ahitofel, čutil neizmerno čustveno bolečino. Kljub temu se mu ni omajalo zaupanje v Jehova. Tudi mi ne bi smeli dovoliti, da bi zaradi čustvenega pritiska oslabelo naše zaupanje v Boga.
55:22. Kako lahko vržemo na Jehova svoje breme? Tako da 1. o tem, kar nas skrbi, molimo, 2. se za vodstvo in podporo obračamo na njegovo Besedo in organizacijo ter 3. naredimo vse, kar razumno lahko, da rešimo težavo. (Pregovori 3:5, 6; 11:14; 15:22; Filipljanom 4:6, 7)
56:8. Jehova se ne zaveda samo naših okoliščin, temveč tudi tega, kako te okoliščine vplivajo na naša čustva.
62:11. Bog ni odvisen od nikakršnega zunanjega vira energije. On je sam vir moči. »Božja je moč.«
63:3. Božja ‚milost je boljša od življenja‘, saj je brez te milosti naše življenje nesmiselno. Modro je, da gojimo prijateljstvo z Jehovom.
63:6. Noč, ko je vse tiho in nas nič ne moti, je lahko odličen čas za poglobljeno premišljevanje.
64:2–4. S škodljivimi govoricami lahko nedolžnemu človeku uničimo dobro ime. Takšnih govoric ne bi smeli niti poslušati niti jih širiti.
69:4. Da bi ohranili mir, je morda včasih modro, da ‚vrnemo‘ z opravičilom, četudi mislimo, da nismo storili nič narobe.
70:1–5. Jehova nas sliši, ko ga rotimo za pomoč. (1. Tesaloničanom 5:17; Jakob 1:13; 2. Petrovo 2:9) Bog lahko dopusti, da nas pesti kakšna nadloga, vendar nam bo dal tudi modrost, da se bomo znali z njo spoprijeti, ter moč, da bomo zdržali. Ne bo dopustil, da bi bili skušani bolj, kot lahko prenesemo. (1. Korinčanom 10:13; Hebrejcem 10:36; Jakob 1:5–8)
71:5, 17. David je bil pogumen in močan, saj je Jehovu zaupal že v mladosti – celo preden se je soočil s filistejskim velikanom Goliatom. (1. Samuelova 17:34–37) Za mlade je dobro, da se v vsem, kar počnejo, zanašajo na Jehova.
‚Slava njegova naj napolni vso zemljo‘
Zadnja pesem v drugi zbirki psalmov – 72. psalm – govori o Salomonovi vladi, ki predpodablja razmere, kakršne bodo pod mesijansko vlado. Kakšni čudoviti blagoslovi so opisani – mir, konec zatiranja in nasilja ter preobilo žita na zemlji! Ali bomo med tistimi, ki bodo uživali te in še druge blagoslove Kraljestva? Lahko smo, če bomo kakor psalmist čakali na Jehova in ga imeli za svoje pribežališče in moč.
David svojo molitev sklene z besedami: »Slava GOSPODU, Bogu, Bogu Izraelovemu, ki sam dela čuda. In slava bodi slavnemu imenu njegovemu vekomaj, in slave njegove naj se napolni vsa zemlja! Amen in Amen!« (Psalm 72:18–20) Tudi mi iz vsega srca slavimo Jehova in hvalimo njegovo slavno ime.
[Slika na strani 9]
Ali veste, koga predstavlja ‚kraljeva hči‘?
[Slika na straneh 10, 11]
Jeruzalem je poimenovan ‚najvišja lepota‘. Ali veste, zakaj?