Vprašanja bralcev

Zakaj je bil po mojzesovski postavi posameznik zaradi določenega naravnega delovanja spolnih organov »nečist«?

Bog je spolnost namenil tako za razmnoževanje ljudi kot za zadovoljstvo poročenih parov. (1. Mojzesova 1:28; Pregovori 5:15–18) V 12. in 15. poglavju Tretje Mojzesove knjige pa najdemo podrobne predpise glede nečistosti, povezane z izlivom semena, menstruacijo in porodom. (3. Mojzesova 12:1–6; 15:16–24) Takšne zapovedi, ki so bile dane starodavnim Izraelcem, so prispevale k bolj zdravemu življenju, ohranjale visoka moralna merila ter poudarjale svetost krvi in potrebo po spravi za grehe.

Zapovedi mojzesovske postave, ki so bile povezane z delovanjem spolnih organov, so med drugim pripomogle k splošnemu zdravju ljudi v izraelski skupnosti. V knjigi The Bible and Modern Medicine je zapisano: »Spolna vzdržnost v predpisanem času menstrualnega cikla je ljudi učinkovito ščitila pred določenimi spolnimi boleznimi [. . .] in je zanesljivo preprečevala nastanek in razvoj raka na materničnem vratu.« Takšni zakoni so Božje ljudstvo varovali pred boleznimi, ki jih morda niso poznali niti jih takrat niso mogli odkriti. Zdrava spolna higiena je povečala rodnost naroda, glede katerega je Bog obljubil, da ga bo pomnožil in blagoslovil. (1. Mojzesova 15:5; 22:17) S tem je bilo povezano tudi čustveno zdravje Božjega ljudstva. Možje in žene so se, če so bili poslušni tem zakonom, naučili obvladovati spolno slo.

Temeljna stvar, zaradi katere je bilo delovanje spolnih organov povezano z različnimi vrstami nečistosti, je bil tok oziroma izgubljanje krvi. Jehovovi zakoni glede krvi niso Izraelcev spominjali le na to, da je kri sveta, temveč tudi, da ima posebno mesto v čaščenju Jehova, namreč pri žrtvovanju in spravi za grehe. (3. Mojzesova 17:11; 5. Mojzesova 12:23, 24, 27)

Postavini podrobni predpisi v zvezi s tem so torej tesno povezani s človekovo nepopolnostjo. Izraelci so vedeli, da Adam in Eva, potem ko sta grešila, nista mogla roditi popolnih otrok. Vsi njuni potomci so zato imeli posledice podedovanega greha: nepopolnost in smrt. (Rimljanom 5:12) Zaradi tega so lahko starši prenesli na potomce samo nepopolno in grešno življenje, čeprav so bili človekovi razmnoževalni organi prvotno zasnovani za to, da znotraj zakonske ureditve naprej prenašajo popolno življenje.

Postavini zakoni glede očiščevanja torej Izraelcev niso spominjali samo na to, da so podedovali grešnost, temveč tudi, da potrebujejo odkupno žrtev, ki bi pokrila grehe in obnovila človeško popolnost. Živalske žrtve, ki so jih takrat darovali, tega seveda niso mogle doseči. (Hebrejcem 10:3, 4) Namen mojzesovske postave je bil, da vodi Izraelce do Kristusa in jim pomaga razumeti, da jim bo resnično odpuščeno samo na temelju Jezusove popolne žrtve, saj samo ta omogoča pravo odpuščanje grehov in večno življenje za zveste. (Galačanom 3:24; Hebrejcem 9:13, 14)