Ali ste zares srečni?

MORDA se tudi vi kdaj vprašate: »Ali sem zares srečen?« Sociologi si zelo prizadevajo spoznati, kako bi vi ali kdo drug odgovoril na to vprašanje, vendar njihova naloga ni lahka. Merjenje posameznikove sreče lahko primerjamo z merjenjem ljubezni moža do žene ali pa žalosti, ki jo povzroči smrt v družini. Čustev se ne da kar izmeriti ali stehtati. Vseeno pa se znanstveniki zavedajo temeljne resnice: Vsi ljudje smo lahko srečni.

Kljub prirojeni zmožnosti, da lahko občutimo srečo, pa se je na človeštvo zaradi resnih težav zgrnila nesreča. Poglejmo primer: V nekaterih mestih so pokopališča polna žrtev aidsa. Krajevne oblasti odpirajo starejše grobove, da bi lahko pokopale nedavno umrle. Ponekod v Afriki je izdelovanje krst najpogostejša zaposlitev. V okolju, v katerem živite, morda le redko opazite nasmeh na obrazu tistih, ki trpijo zaradi resne bolezni, in tistih, ki so izgubili sorodnike in prijatelje.

Kaj pa bolj bogate države? Nenaden preobrat dogodkov lahko ogrozi finančno varnost nepripravljenih. V Združenih državah se mora mnogo upokojencev vrniti na delo, ker so ostali brez pokojnine. Družine se morajo pogosto odpovedati vsem prihrankom zaradi plačila visokih stroškov zdravljenja. »Srce se ti trga, ko vidiš ljudi, ki pridejo k tebi in imajo velike izdatke ter še težave z zdravjem,« je dejal neki pravni svetovalec. »Velikokrat jim moraš reči: ‚Izgubili boste svoj dom.‘« Kaj pa tisti, ki nimajo finančnih skrbi? Ali so lahko tudi oni nesrečni?

Nekateri so podobni slavnemu skladatelju Richardu Rodgersu. Zanj je bilo rečeno: »Le redki so osrečili toliko ljudi.« Ne glede na to, da so mnogi uživali v poslušanju njegovih pesmi, pa je sam trpel za kronično depresijo. Dosegel je cilja, za katerima mnogi stremijo, bogastvo in slavo, toda kaj je bilo s srečo? Neki življenjepisec je opazil: »[Rodgers] je postal pri svojem delu izjemno uspešen, užival je privilegije in [s soustvarjalcem] prejel dve Pulitzerjevi nagradi. Kljub temu pa je bil večino časa nesrečen in depresiven.«

Kot ste morda opazili, je iskanje sreče v bogastvu pogosto utvara. Finančni poročevalec za torontski časopis The Globe and Mail je pisal o »osamljenosti in praznini«, ki ju doživljajo mnogi bogati ljudje. Po besedah nekega finančnega svetovalca bogati starši, s tem da svoje otroke obsipavajo z denarjem in darili, »velikokrat zasejejo seme kasnejše bridkosti«.

 Ali obstaja trden temelj za srečo?

Cvetlica za to, da lahko uspeva, potrebuje dobro zemljo, vodo in primerno okolje. Podobno velja za srečo. Raziskovalci se zavedajo, da so tudi zanjo potrebni določeni dejavniki. K temu spada dobro zdravje, smiselno delo, ustrezna hrana, streha nad glavo in obleka, izpolnitev ustvarjalnih želja ter pravi prijatelji.

Verjetno ne boste oporekali, da ti dejavniki vplivajo na človekovo srečo. Vendar je nekaj še bolj pomembno. To je spoznanje o ‚srečnem Bogu‘, ki mu je ime Jehova. (1. Timoteju 1:11) Kako vam to spoznanje pomaga? Jehova je naš Stvarnik. Ustvaril nas je z zmožnostjo, da smo lahko srečni, in ve, kaj človeka resnično osreči. V naslednjem članku so opisane Božje smernice, ki pomagajo ljudem najti trajno srečo ne glede na to, kje in kako živijo.

[Slika na strani 4]

Podobno kot za cvetlico so tudi za srečo potrebni ustrezni dejavniki

[Navedba vira slike na strani 3]

© Gideon Mendel/CORBIS