Pouk o ponosu in ponižnosti

RAZLIKO med pravo ponižnostjo in neprimernim ponosom poudarja dogodek iz življenja kralja Davida. To se je zgodilo v času, ko je David zavzel Jeruzalem in ga naredil za svojo prestolnico. Za Davida je bil pravi izraelski kralj Jehova, zato je uredil, da so skrinjo zaveze, ki je predstavljala Božjo navzočnost, prinesli v mesto. Ta dogodek je bil zanj tako pomemben, da je takrat, ko je šel za duhovniki, ki so nosili skrinjo, vsem pokazal svoje veselje. Jeruzalemčani so lahko videli svojega kralja, kako »poskakuje« in ‚pleše z vso močjo‘. (1. letopisov 15:15, 16, 29; 2. Samuelova 6:11–16)

Davidova žena Mihala pa se ni pridružila radostnemu sprevodu. Dogajanje je opazovala z okna in namesto da bi bila navdušena nad tem, kako je David častil Jehova, ga je »zaničevala v srcu svojem«. (2. Samuelova 6:16) Zakaj je tako čutila? Očitno je pripisovala preveč pomembnosti temu, da je hči prvega izraelskega kralja Savla in žena sedanjega, drugega, izraelskega kralja. Morda je menila, da se njen mož, ki je kralj, ne bi smel spustiti na raven preprostega ljudstva in praznovati tako kakor oni. Takšno ošabno razmišljanje lahko razberemo iz tega, kako je pozdravila Davida, ko je prišel domov. Sarkastično je dejala: »Kako častit je danes bil kralj Izraelov, ki se je danes razodeval pred deklami hlapcev svojih, kakor se nesramno razodevajo lahkomiselneži!« (2. Samuelova 6:20)

Kako se je na to kritiko odzval David? Mihalo je pograjal tako, da jo je spomnil, da je Jehova zavrgel njenega očeta, Savla, in na njegovo mesto postavil njega. Dodal je še: »Še bolj se hočem ponižati in nizek biti v svojih očeh, a pri deklah, ki si o njih govorila, si s tem pridobim čast!« (2. Samuelova 6:21, 22)

Da, David je bil odločen, da bo Jehovu še naprej služil ponižno. Zaradi tega lažje razumemo, zakaj je Jehova zanj rekel, da je ‚po volji njegovemu srcu‘. (Apostolska dela 13:22; 1. Samuelova 13:14) Pravzaprav je David posnemal najodličnejši zgled ponižnosti – samega Boga Jehova. Zanimivo je, da izraz, ki ga je uporabil, ko je Mihali rekel, da ‚hoče biti nizek‘, izhaja iz korena hebrejskega glagola, s katerim so opisovali, kako Bog gleda na človeštvo. Čeprav je Jehova najmogočnejša osebnost v vesolju, v Psalmu 113:6, 7 piše, da »se ponižava [se z visokega oziroma častnega položaja spusti na položaj nižjih], da vidi, karkoli je v nebesih in na zemlji; ki iz prahu povišuje ubožca, iz blata dviguje siromaka«.

Ker je Jehova ponižen, ni prav nič čudnega, da sovraži ‚visoke oči‘ ponosnih ljudi. (Pregovori 6:16, 17) Mihala zaradi te slabe osebnostne poteze in ker ni spoštovala tega, ki ga je Bog izbral za kralja, ni dobila prednosti, da bi Davidu rodila sina. Umrla je brez otrok. Zares pomemben pouk za nas! Vsi, ki si želijo Božjega odobravanja, si morajo vzeti k srcu te besede: »Opašite [se] s ponižnostjo, saj Bog ošabnim nasprotuje, ponižnim pa izkazuje nezasluženo dobrotljivost.« (1. Petrovo 5:5)