»Skrbi za to trto«!

DVANAJST oglednikov je Obljubljeno deželo prehodilo podolgem in počez. Mojzes jim je naročil, naj si ogledajo prebivalce in s seboj prinesejo pridelke te dežele. Kateri pridelek je še zlasti pritegnil njihovo pozornost? Nedaleč od Hebrona so naleteli na vinorodno področje, na katerem je uspevalo tako veliko grozdje, da sta en sam grozd morala nesti dva oglednika. Grozdje je nanje naredilo tolikšen vtis, da so to rodovitno področje poimenovali »Eškolska dolina« (SSP) oziroma Grozdova dolina. (4. Mojz. 13:21–24)

V 19. stoletju je neki obiskovalec Palestine poročal: »Eškol oziroma Grozdova dolina [. . .] je še vedno porasla s trtami, tamkajšnje grozdje pa je najboljše in največje v vsej Palestini.« Čeprav je bila trta v Eškolu še posebej žlahtna, je v biblijskih časih odlično grozdje uspevalo v večjem delu Palestine. Egipčanski zapisi kažejo, da so iz Kanaana uvažali vino tudi faraoni.

»Skalnata pobočja [Palestine] s svojo rahlo peščeno zemljo in sončno lego, visoke temperature poleti in hitro odtekanje vode pozimi so dejavniki, ki prispevajo k temu, da je ta dežela neverjetno prikladna za gojenje trte,« je pojasnjeno v knjigi The Natural History of the Bible. Izaija je nakazal, da je bilo na nekaterih področjih zasajenih tudi do tisoč trt. (Izaija 7:23)

‚Dežela vinske trte‘

Mojzes je Izraelskemu narodu povedal, da se bodo naselili v deželi »vinske trte in smokovih dreves in margaranovih jabolk«. (5. Mojzesova 8:8) Baker Encyclopedia of Bible Plants pravi, da je bilo »v starodavni  Palestini toliko trt, da so grozdne peške odkrili v večini arheoloških najdišč, če ne že kar v vseh«. Trta je v Obljubljeni deželi tako obilno rojevala, da je ljudstvo, ki je leta 607 pr. n. št., ko so Nebukadnezarjeve čete opustošile Judovo, ostalo na tem področju, pridelalo »vina in poletnega sadu prav mnogo«. (Jeremija 40:12; 52:16)

Da bi izraelski kmetje pridelali veliko vina, so morali za svoje trte dobro skrbeti. Izaijeva knjiga opisuje, kako je tipični izraelski vinogradnik prekopal del pobočja in odstranil vse večje kamne ter zatem zasadil svoje ‚plemenite trte‘. Nato je najbrž postavil kamnito ogrado in pri tem uporabil kamenje, ki ga je pobral iz zemlje. Ta ograda bo njegov vinograd varovala pred tem, da bi ga poteptala živina, nekoliko pa ga bo ščitila tudi pred lisicami, divjimi prašiči in tatovi. Morda bo celo postavil vinsko stiskalnico in zgradil stolpič, v katerem bo lahko med trgatvijo, ko bo treba trte še dodatno varovati, prebival na hladnem. Zatem ko bo vinogradnik ta pripravljalna dela opravil, bo lahko pričakoval obilno trgatev. (Izaija 5:1, 2) *

Ker si je kmet želel zagotoviti dobro letino, je trto redno obrezoval, da bi povečal njeno rodovitnost, in jo okopaval, da bi odstranil plevel, šipek in trnje. Če spomladanske padavine niso bile dovolj obilne, je vinograd v poletnih mesecih morda zalival. (Izaija 5:6; 18:5; 27:2–4)

Trgatev ob koncu poletja je bila čas velikega veselja. (Izaija 16:10) Trije psalmi (8., 81. in 84.) imajo nadpis, ki vsebuje besedno zvezo »na gitit«. Ta glasbeni izraz, za katerega ne vemo točno, na kaj naj bi se nanašal, so v Septuaginti prevedli z »vinske stiskalnice« in morebiti namiguje na to, da so Izraelci te psalme peli ob trgatvi. Čeprav so iz grozdja predvsem pridelovali vino, so jedli tudi sveže grozdje oziroma ga na soncu posušili in rozine nato verjetno stisnili v kolač. (2. Samuelova 6:19, SSP; 1. letopisov 16:3)

Izrael, primerjan s trto

Biblija Božje ljudstvo večkrat primerja s trto – kar je ustrezna prispodoba glede na to, kako pomembno je bilo vino za Izraelce. V 80. psalmu Asaf Izraelski narod primerja s trto, ki jo je Jehova posadil v Kanaanu. Dežela je bila očiščena, tako da je Izraelova trta lahko pognala korenine in se  okrepila. Toda z minevanjem let se je zaščitna ograda okoli trte porušila. Narod ni več zaupal Jehovu in on mu je odrekel svojo zaščito. Sovražni narodi so Izraelcem požirali imetje, tako kakor divji prašič opustoši vinograd. Asaf je Jehova v molitvi prosil, naj narodu pomaga, da bi si lahko pridobil svojo nekdanjo slavo. »Skrbi za to trto,« ga je rotil. (Psalm 80:8–15)

Izaija je ‚Izraelovo hišo‘ primerjal z vinogradom, ki postopoma rojeva »viniko« ali divje grozdje oziroma gnile grozdne jagode. (Izaija 5:2, 7) Divje grozdje je precej manjše od gojenega, poleg tega cela jagoda vsebuje praktično samo peške, tako da je zelo malo mesnatega dela. Divjega grozdja se ne da uporabiti za pridelavo vina ali prehrano – zato ustrezno označuje odpadli narod, katerega sad je bil protizakonje namesto pravičnost. Za to, da je trta obrodila takšen ničvreden sad, ni bil kriv Vinogradnik. Jehova je naredil vse, kar je lahko, da bi bil narod rodoviten. »Kaj bi se še storilo vinogradu mojemu, česar bi ne bil že storil v njem?« je spraševal. (Izaija 5:4)

Ker se je Izraelova trta izkazala za nerodovitno, je Jehova svoje ljudstvo posvaril, da bo zrušil zaščitno ogrado, ki jo je zgradil okoli njega. Svoje figurativne trte ne bo nič več obrezoval oziroma prekopaval zemlje okoli nje. Spomladanskega deževja, od katerega je pridelek odvisen, ne bo, vinograd pa bosta prerasla trnje in plevel. (Izaija 5:5, 6)

Mojzes je prerokoval, da se bodo Izraelcem zaradi njihovega odpadništva celo dobesedni vinogradi posušili. »Vinograde zasadiš in jih boš obdeloval, a ne boš ne vina pil, ne grozdja trgal, kajti črvi ga bodo snedli.« (5. Mojzesova 28:39) Trta se lahko posuši v nekaj dneh, če v deblo pride črv in poje njegovo notranjost. (Izaija 24:7)

»Prava trta«

Jehova je dobesedni Izrael primerjal s trto in tudi Jezus je uporabil podobno prispodobo. Med dogodkom, imenovanim tudi zadnja večerja, je svojim učencem povedal: »Jaz sem prava trta in moj Oče je vinogradnik.« (Janez 15:1) Jezus je svoje učence primerjal s trtnimi mladikami. Tako kakor mladike na dobesedni trti črpajo moč iz debla, tako morajo tudi učenci Kristusa ostati povezani z njim. Jezus je namreč rekel: »Neodvisno od mene [. . .] ne morete ničesar storiti.« (Janez 15:5) Kmetje gojijo trto zaradi sadu in tudi Jehova od svojega ljudstva pričakuje, da bo rojevalo duhovni sad. To Bogu, Vinogradniku, prinaša slavo in ga navdaja z zadovoljstvom. (Janez 15:8)

Pri dobesedni trti je rodovitnost odvisna od obrezovanja in čiščenja. Oba postopka je omenil tudi Jezus. Vinogradnik  morda trto obreže dvakrat na leto, zato da bi čimbolj obrodila. V zimskih mesecih jo utegne kar precej obrezati. Odstrani namreč večino tega, kar je zraslo v prejšnjem letu. Najbrž bo pustil tri ali štiri glavne veje na deblu in na vsaki veji eno ali dve mladiki. Te mladike, ki so zrasle v prejšnjem letu, bodo poleti obrodile. Ko vinogradnik z obrezovanjem konča, odstranjene mladike zažge.

Jezus to temeljito obrezovanje opiše takole: »Kdor ne ostane zedinjen z menoj, je kot mladika vržen ven in se posuši. Te mladike potem zberejo in jih vržejo v ogenj, da zgorijo.« (Janez 15:6) Čeprav je trta sedaj morda videti skoraj povsem brez mladik, bo spomladi deležna še enega selektivnega obrezovanja.

»Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, [Oče] odstrani,« je rekel Jezus. (Janez 15:2) To se mogoče nanaša na kasnejše obrezovanje, potem ko trta od zadnjega obrezovanja precej zraste in se na njej že jasno vidijo majhni grozdi. Vinogradnik skrbno pregleda vsako novo mladiko, da bi ugotovil, katera bo obrodila in katera ne. Če bi tiste, ki na sebi nimajo plodov, pustil na trti, bi iz debla še vedno črpale hranila in vodo. Zato vinogradnik te nerodovitne mladike odreže in tako so hranil deležne samo tiste mladike, na katerih raste grozdje.

Jezus nazadnje omeni še drugi postopek – čiščenje. »Tisto pa, ki rodi sad, očisti, da bi rodila še več sadu,« pojasni. (Janez 15:2) Ko vinogradnik nerodovitne mladike odstrani, vsako mladiko, ki bo obrodila, skrbno pregleda. Tik ob mestu, kjer je pognala rodovitna mladika, vedno znova poženejo novi majhni poganjki oziroma zalistniki, ki jih je treba odstraniti. Če bi rasli, bi iz trte črpali rastlinski sok, iz katerega grozdje sicer dobiva nujno potrebno vlago. Vinogradnik utegne odstraniti tudi nekatere od velikih listov, tako da bi nezreli grozdi imeli več sončne svetlobe. Vsi ti koraki zelo pripomorejo k temu, da rodovitne mladike obrodijo obilo sadu.

‚Rojevajte veliko sadu‘

Figurativne mladike ‚prave trte‘ predstavljajo maziljene kristjane. Vendar se morajo za Kristusove produktivne učence izkazati tudi »druge ovce«. (Janez 10:16) Tudi te lahko obrodijo »veliko sadu« in oslavijo svojega nebeškega Očeta. (Janez 15:5, 8) Jezusova ponazoritev o pravi trti nas spomni, da je naša rešitev odvisna od tega, ali ostanemo zedinjeni s Kristusom in rojevamo dober duhovni sad. Jezus je rekel: »Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, tako kakor tudi jaz izpolnjujem zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni.« (Janez 15:10)

Bog je v Zaharijevih dneh zvestemu Izraelovemu preostanku obljubil, da bo dežela zopet uživala ‚setev miru: vinska trta bo obrodila svoj sad in zemlja donesla svojo letino‘. (Zaharija 8:12) Trta pa je omenjena tudi v odlomku, v katerem Biblija opisuje mir, ki ga bo Božje ljudstvo uživalo med Kristusovo tisočletno vladavino. Miha je namreč prerokoval: »Sedeli bodo vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo, in nihče jih ne bo strašil; kajti usta GOSPODA nad vojskami so govorila.« (Miha 4:4)

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 18]

Trta, ki se je pred kratkim posušila

[Slika na strani 18]

Pozimi obrezana trta

[Slika na strani 18]

Zažiganje zavrženih mladik