‚Tvoji opomini so moje veselje‘

»Vse [. . .], kar je bilo prej napisano, je bilo napisano nam v pouk.« (RIMLJANOM 15:4)

1. Kako nam Jehova daje opomine in zakaj jih potrebujemo?

JEHOVA pomaga v teh težavnih časih svojemu ljudstvu pri spoprijemanju s pritiski tako, da jim daje opomine. Nekatere od teh opominov prejmemo med osebnim branjem Biblije, druge pa dobimo iz informacij ali komentarjev na krščanskih shodih. Veliko stvari, ki jih tako preberemo ali slišimo, že poznamo. Verjetno smo podobne informacije izvedeli že kdaj prej. Ker pozabljamo, moramo nenehno obnavljati naše poznavanje Jehovovih namenov, zakonov in navodil. Božje opomine bi morali ceniti. Opomini nas spodbujajo, saj nam pomagajo ostati osredinjeni na razloge, ki so nas navedli, da smo svoje življenje uskladili z Božjo voljo. Zato je psalmist pel Jehovu: »Tvoje odredbe [tvoji opomini, NW] so moje veselje.« (Psalm 119:24, Ekumenska izdaja)

2., 3. a) Zakaj je Jehova ohranil življenjske zgodbe biblijskih oseb do današnjih dni? b) Katere svetopisemske pripovedi bomo pregledali v tem članku?

² Božja Beseda je bila resda napisana pred mnogo stoletji, toda še vedno ima moč. (Hebrejcem 4:12) Odkriva nam, kako so dejansko živeli biblijski liki. Čeprav so se navade in pogledi od biblijskih dni precej spremenili, pa so izzivi, s katerimi se moramo danes spoprijemati, velikokrat podobni tistim, s katerimi so se srečevali ljudje v tistih dneh. Mnoge zgodbe, ki so v Bibliji ohranjene za nas, so ganljivi zgledi ljudi, ki so ljubili Jehova in mu zvesto služili kljub neugodnim okoliščinam. Druge pa nas opozarjajo na vedenje, ki ga Bog sovraži. Jehova je vse te pripovedi o življenju dobrih in slabih ljudi zbral v Bibliji kot opomin. Apostol Pavel je to zapisal takole: »Vse namreč, kar je bilo prej napisano, je bilo napisano nam v pouk, da bi po svoji zdržljivosti in po tolažbi iz Pisem imeli upanje.« (Rimljanom 15:4)

³ Posvetimo pozornost trem svetopisemskim pripovedim: o Davidovem ravnanju s Savlom, o ravnanju Ananija in Safire ter o tem, kako se je Jožef vedel do Potifarjeve žene. Vsaka od teh pripovedi vsebuje dragocen pouk.

Zvestovdanost Božji ureditvi

4., 5. a) Kaj se je dogajalo med kraljem Savlom in Davidom? b) Kako se je David odzval na Savlovo sovraštvo?

⁴ Kralj Savel ni bil zvest Jehovu, zato ni bil vreden, da bi vladal njegovemu ljudstvu. Bog ga je zavrgel in poslal preroka Samuela, da je za bodočega izraelskega kralja pomazilil Davida. Ko se je David izkazal za pogumnega bojevnika in ga je ljudstvo hvalilo, je Savel nanj začel gledati kot na tekmeca. Savel si je vztrajno prizadeval, da bi ga spravil s poti. David pa je Savlovi morilski roki vselej ubežal, saj je bil z  njim Jehova. (1. Samuelova 18:6–12, 25; 19:10, 11)

⁵ David je moral več let bežati pred Savlom. Ko se mu je ponudila priložnost, da Savla ubije, so ga k temu spodbujali celo njegovi tovariši, češ da mu je Jehova izročil sovražnika v roko. Toda David tega ni storil. Tako je ravnal, ker je bil zvestovdan Jehovu in je spoštoval položaj, ki ga je imel Savel kot maziljeni kralj. Mar ni Jehova mazilil Savla za kralja v Izraelu? Torej ga bo Jehova tudi odstranil s tega položaja, ko se mu bo to zdelo primerno. David je razumel, da se v to nima pravice vpletati. Potem ko je storil vse, kar je lahko, da bi ublažil Savlovo sovraštvo, je sklenil: »Ako se ne zgodi, da ga GOSPOD udari ali pride dan njegov, da umrje, ali da pojde v boj in pogine, mene GOSPOD obvaruj, da ne iztegnem roke na maziljenca GOSPODOVEGA!« (1. Samuelova 24:3–15; 26:7–20)

6. Zakaj je pripoved o Davidu in Savlu zanimiva za nas?

⁶ Iz te pripovedi se naučimo nekaj zelo pomembnega. Ste se že kdaj spraševali, zakaj se v krščanski občini pojavljajo problemi? Morda se kakšen posameznik neprimerno vede. Mogoče ne gre za velik greh, toda vseeno vas njegovo vedenje moti. Kaj lahko storite? Ker vam je kot kristjanu mar zanj in ker ste zvestovdani Jehovu, se boste morda odločili, da se boste z njim prijazno pogovorili z namenom, da bi ga pridobili. Kaj pa, če se problem še vedno ne reši? Potem ko ste naredili vse, kar ste bili dolžni narediti, bo morda najbolje, da stvar prepustite v Jehovove roke. To je storil tudi David.

7. Kako lahko posnemamo Davida, če se nam godi krivica ali imajo drugi do nas predsodke?

⁷ Morda pa vas pestijo problemi, povezani z družbenimi krivicami ali verskimi predsodki. Zelo verjetno lahko sedaj glede tega storite zelo malo ali nič. V takšnih okoliščinah je lahko pravi izziv zdržati, toda v pouk nam je to, kako je ravnal David, ko se mu je godila krivica. Psalmi, ki jih je napisal, niso samo ganljive besede njegovih srčnih molitev Bogu, da bi ga rešil iz Savlove roke, temveč odkrivajo tudi njegovo zvestovdanost Jehovu in to, kako pomembna mu je bila oslavitev Božjega imena. (Psalm 18:1–6, 25–27, 30–32, 48–50; 57:1–11) David je ostal zvestovdan Jehovu, pa čeprav mu je Savel delal krivico več let. Tudi mi bi morali ostati zvesti Jehovu in njegovi organizaciji, ne glede na krivice, ki jih doživljamo, in ne glede na to, kaj počnejo drugi. Lahko smo prepričani, da se Jehova povsem zaveda razmer, v katerih smo. (Psalm 86:2)

8. Kako so ravnali Jehovove priče v Mozambiku, ko je bila preizkušena njihova zvestovdanost Jehovu?

 ⁸ Sodoben zgled zvestovdanosti Jehovu v preizkušnjah so kristjani iz Mozambika. Leta 1984 so pripadniki odporniškega gibanja vdirali v vasi, v katerih so Priče živeli, in ropali, požigali hiše in pobijali ljudi. Zdelo se je, da so pravi kristjani povsem nemočni, da bi se branili. Pripadniki tega gibanja so skušali prebivalce na tem področju prisiliti, da se jim pridružijo ali pa jih podpirajo kako drugače. Jehovove priče so menili, da bi bilo takšno ravnanje v nasprotju s krščansko nevtralnostjo. Ker z odporniškim gibanjem niso želeli sodelovati, so si nakopali njihov srd. V tem viharnem obdobju so ubili kakih 30 Prič, toda niti smrtna grožnja ni zlomila zvestovdanosti Božjega ljudstva. * Podobno kot David so prenašali krivico, toda nazadnje so izšli kot zmagovalci.

Svarilni zgled

9., 10. a) Kako nam lahko koristijo določeni svetopisemski zgledi? b) V čem sta Ananija in Safira ravnala napačno?

⁹ Nekateri posamezniki, omenjeni v Svetem pismu, pa so nam s svojim vedenjem v svarilo. V Bibliji je veliko pripovedi o ljudeh, tudi o Božjih služabnikih, ki so ravnali napačno in zato želi posledice svojih dejanj. (1. Korinčanom 10:11) Ena takšnih je pripoved o Ananiju in Safiri, zakonskem paru, ki sta bila v prvem stoletju člana krščanske občine v Jeruzalemu.

¹⁰ Po binkoštih leta 33 n. št. so novi verniki, ki so ostali v Jeruzalemu, ker so se želeli družiti z apostoli, potrebovali gmotno pomoč. Nekateri člani občine so prodali svoje imetje, da bi jim pomagali. (Apostolska dela 2:41–45) Ananija in Safira sta prodala polje in apostolom prinesla samo del izkupička ter trdila, da je to, kar sta darovala, ves denar od prodaje. Res je, da bi Ananija in Safira lahko darovala veliko ali malo, kolikor bi pač hotela dati, toda njun motiv ni bil pravi in bila sta nepoštena. Želela sta narediti dober vtis na druge in dajati občutek, da delata več, kot dejansko sta. Apostol Peter je pod vodstvom svetega duha razkrinkal njuno nepoštenost in hinavščino, Jehova pa ju je usmrtil. (Apostolska dela 5:1–10)

11., 12. a) Navedite nekaj opominov glede poštenosti. b) Kako smo blagoslovljeni, če smo pošteni?

 ¹¹ Če nas kdaj mika, da bi popačili resnico, zato da bi ljudje imeli o nas dobro mnenje, je pripoved o Ananiju in Safiri streznjujoč opomin za nas. Bližnje morda že lahko prevaramo, nikakor pa nam ne bo uspelo prevarati Jehova. (Hebrejcem 4:13) Sveto pismo nas znova in znova opozarja, naj bomo pošteni drug do drugega, saj na zemlji, očiščeni krivic, ne bo prostora za lažnivce. (Pregovori 14:2; Razodetje 21:8; 22:15) Razlog za to je preprost. Vir vseh laži ni namreč nihče drug kot Satan Hudič. (Janez 8:44)

¹² Pošteno življenje prinaša obilo blagoslovov. Med njimi sta čista vest in zadovoljstvo, ker nam drugi zaupajo. Zaradi poštenosti so mnogi kristjani dobili ali obdržali službo. Najpomembnejši blagoslov, ki ga prinaša poštenost, pa je prijateljstvo z Vsemogočnim Bogom. (Psalm 15:1, 2)

Ostanimo moralno čisti

13. V kakšnih razmerah se je znašel Jožef in kaj je storil?

¹³ Jožefa, sina očaka Jakoba, so pri sedemnajstih letih prodali v suženjstvo. Tako se je znašel pri Potifarju, egiptovskem dvornem uradniku, in tam ga je opazila gospodarjeva žena. Z mladim in postavnim Jožefom je želela imeti spolne odnose, zato ga je dan za dnem nagovarjala: »Lezi z menoj!« Jožef je bil daleč proč od družine in v deželi, kjer ga ni nihče poznal. S to žensko bi prav lahko imel spolne odnose, ne da bi to drugi sploh opazili. Toda ko ga je Potifarjeva žena zgrabila za obleko, je pobegnil. (1. Mojzesova 37:2, 18–28; 39:1–12)

14., 15. a) Zakaj je Jožefova zgodba zanimiva za nas? b) Zakaj je neka kristjanka hvaležna, da je poslušala Božje opomine?

¹⁴ Jožef je odraščal v bogaboječi družini in je vedel, da so spolni odnosi med moškim in žensko, ki nista poročena, napačni. »Kako bi torej jaz storil toliko zlo in grešil zoper Boga?« je vprašal. Do tega sklepa je najbrž prišel zato, ker je poznal zakon o monogamiji, ki ga je Bog vpeljal za ljudi že v Edenu. (1. Mojzesova 2:24) Danes lahko Božjemu ljudstvu zelo koristi premišljevanje o tem, kako je takrat ravnal Jožef. Ponekod imajo do spolnosti tako brezbrižen odnos, da mlade, ki zavračajo nemoralo, njihovi vrstniki zasmehujejo. Zunajzakonski spolni odnosi med odraslimi so nekaj  običajnega. Jožefova zgodba je torej prav času primeren opomin. Po Božjih merilih sta nečistovanje in prešuštvo še vedno greha. (Hebrejcem 13:4) Mnogi, ki so popustili pritisku in imeli nedovoljene spolne odnose, se strinjajo, da obstajajo prepričljivi razlogi, da tega ne delamo. Med neželenimi posledicami so občutek ponižanosti, očitki vesti, ljubosumje, nosečnost in spolno prenosljive bolezni. Tako je, kot nas opominja Sveto pismo – tisti, ki se vdaja nečistovanju, »greši proti lastnemu telesu«. (1. Korinčanom 5:9–12; 6:18; Pregovori 6:23–29, 32)

¹⁵ Janja *, samska Jehovova priča, upravičeno ceni Božje opomine. Na delovnem mestu se je čeden sodelavec skušal zbližati z njo. Ko mu Janja ni vračala čustev, je postal še vztrajnejši. »Ker sem želela ostati čista, sem se morala bojevati sama s seboj,« priznava, »ko te namreč opazi kdo nasprotnega spola, ti to laska.« Vendar se je zavedala, da jo je ta moški samo skušal uvrstiti na svoj seznam žensk, s katerimi je spal. Ko je začutila, da pričenja popuščati, je prosila Jehova, naj ji pomaga, da mu ostane zvesta. To, kar se je naučila, ko je raziskovala Biblijo in krščanske publikacije, je nanjo delovalo kakor streznjujoči opomini. Eden od teh opominov je bila zgodba o Jožefu in Potifarjevi ženi. »Vse dokler bom imela jasno v mislih, da ljubim Jehova,« je sklenila, »ni strahu, da bi storila to veliko zlo in grešila proti njemu.«

Poslušajmo Božje opomine!

16. Kako nam lahko koristi pregledovanje in poglobljeno premišljevanje o življenju posameznikov, ki so omenjeni v Bibliji?

¹⁶ Če si bomo prizadevali razumeti, zakaj je Jehova za nas v Svetem pismu ohranil nekatera poročila, bomo njegova merila še bolj cenili. Kaj se iz njih naučimo? Katere lastnosti ali nagibe, ki so jih imeli biblijski liki, naj bi posnemali in katerih naj bi se varovali? Na straneh Božje Besede lahko beremo o dobesedno stotinah posameznikov. Vsem, ki ljubijo božanska navodila, bo koristilo, če bodo razvili željo po življenje dajajoči modrosti in naukih, ki jih lahko najdemo v zgledih, ki jih je Jehova skrbno ohranil. V tej reviji so pogosto objavljene zgodbe posameznikov, ki so nam v pouk. Zakaj si ne bi vzeli nekaj časa in jih prebrali?

17. Kako gledate na Jehovove opomine in zakaj?

¹⁷ Res smo lahko hvaležni Jehovu, da tako ljubeče skrbi za tiste, ki se trudijo izpolnjevati njegovo voljo! Nikakor nismo popolni, tako kot niso bili popolni moški in ženske, ki so omenjeni v Bibliji. Vendar so zapisana poročila o njihovih dejanjih za nas zelo dragocena. Z upoštevanjem Jehovovih opominov se lahko ognemo napakam, ki bi nas drago stale, in posnemamo dobre zglede teh, ki so hodili po poti pravičnosti. Če bomo tako delali, bomo lahko čutili, kot je to izrazil psalmist v pesmi: ‚Blagor njim, ki hranijo [Jehovova] pričevanja [opomine, NW], ki ga iščejo iz vsega srca. Duša moja hrani pričevanja tvoja [tvoje opomine, NW] in ljubim jih močno.‘ (Psalm 119:2, 167)

[Podčrtni opombi]

Kako bi odgovorili?

• Kaj se lahko naučimo iz tega, kako je na Savla gledal David?

• Kaj se naučimo iz pripovedi o Ananiju in Safiri?

• Zakaj je Jožefova življenjska zgodba danes še posebej zanimiva?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 26]

Zakaj David ni hotel ubiti Savla?

[Slika na strani 27]

Kaj se naučimo iz pripovedi o Ananiju in Safiri?

[Slika na strani 28]

Zakaj je Jožef zavrnil nemoralni predlog?