Iskanje razsvetlitve

»NEVEDNOST ni nikdar boljša od znanja,« je izjavila Laura Fermi, žena uglednega fizika Enrica Fermija. Nekateri se s tem ne strinjajo in trdijo, da vas tisto, česar ne veste, ne bo nikoli prizadelo. Vendar bodo mnogi potrdili, da njeno opažanje velja tako za znanstveno raziskovalno delo kot tudi za druga področja v življenju. Zaradi nevednosti v smislu nepoznavanja resnice so v miselnem, moralnem in duhovnem pogledu ljudje stoletja tavali v temi. (Efežanom 4:18)

Prav zato razmišljujoči ljudje iščejo razsvetlitev. Želijo izvedeti, zakaj smo tu in kam gremo. Poti, po katerih iščejo odgovore, so različne. Na kratko si jih nekaj poglejmo.

Pot religije?

Glede na budistično izročilo je Sidharta Gautama, ustanovitelja budizma, močno pretreslo, ko je opazoval človeško trpljenje in smrt. Hindujske verske učitelje je prosil, naj mu pomagajo najti »pot resnice«. Nekateri so priporočali jogo in skrajno samoodrekanje. Gautama se je na koncu odločil za intenzivno osebno meditacijo kot pot k pravi razsvetlitvi.

Drugi pri svojem iskanju razsvetlitve uživajo halucinogene droge. Danes na primer pripadniki ameriške domorodske cerkve pravijo, da je pejotl (kaktus, ki vsebuje halucinogene snovi) »razodevalec skritega znanja«.

V 18. stoletju je francoski filozof Jean-Jacques Rousseau verjel, da lahko vsak iskren iskalec doživi osebno duhovno razodetje Boga. Kako? Tako, da prisluhne temu, »kaj Bog govori njegovemu srcu«. Tedaj bo vaše občutenje stvari – kar vam o njih sporočajo občutki in vest – postalo »bolj zanesljiv vodnik v tem brezmejnem labirintu človeških mnenj«, je rekel Rousseau. (History of Western Philosophy)

Pot razuma?

Mnogi Rousseaujevi sodobniki so močno nasprotovali takšnemu religioznemu pristopu. Njegov rojak Voltaire je recimo menil, da religija še zdaleč ne razsvetljuje ljudi, ampak je najbolj prispevala k temu, da se je Evropa pogreznila v stoletja nevednosti, vraževerja in nestrpnosti – nekateri zgodovinarji to obdobje imenujejo mračni srednji vek.

Voltaire je postal pristaš evropskega razumskega gibanja znanega kot razsvetljenstvo. Njegovi sledilci so se vrnili k zamislim starih Grkov, ki so zagovarjali, da sta človeški  razum in znanstveno raziskovanje ključa do prave razsvetlitve. Drug pripadnik evropskega razumskega gibanja, Bernard de Fontenelle, je menil, da bo sam človekov razum vodil človeštvo v »stoletje, ki bo iz dneva v dan bolj prosvetljeno, in se bodo vsa prejšnja v primerjavi z njim izgubila v temi preteklosti«. (Encyclopædia Britannica)

To so samo nekatere od mnogih nasprotujočih si zamisli o tem, kako najti razsvetlitev. Vendar ali sploh obstaja kakšen »zanesljiv vodnik«, h kateremu se lahko obrnemo pri našem iskanju resnice? Vabimo vas k branju naslednjega članka. V njem bomo govorili o zaupanja vrednem viru razsvetlitve.

[Slike na strani 3]

Gautama (Buda), Rousseau in Voltaire so po različnih poteh iskali razsvetlitev