Obisk, ki je pomenil preobrat

»KOMAJ sem čakal, da povem svoji družini o dveh ‚angelih‘, ki mi ju je poslal Bog.« Tako je napisal gospod, pri katerem sta se oglasili dve mladi Jehovovi priči. Nekaj tednov pred tem obiskom mu je umrla 45-letna žena. Bil je ves iz sebe. Njegova odrasla otroka sta ga tolažila, vendar sta živela precej stran. Obiskali ga niso niti prijatelji niti sosedje.

»Z Bogom se ne pogovarjam,« je rekel ta moški mladenkama, ki sta potrkali na njegova vrata. Kljub temu sta sočustvovali z njim ter mu pustili majhen traktat z biblijskim sporočilom in naslovom Je kakšno upanje za naše umrle?. Še isti večer ga je prebral in v njem našel uteho.

Kmalu zatem sta ga kristjanki znova obiskali. Omenili sta, da sta na prejšnjem obisku opazili njegovo žalost, zdaj pa sta prišli pogledat, kako mu gre. »Osupnil sem, da je bilo dvema popolnima tujkama mar zame in ju je skrbelo za moje počutje,« je moški kasneje napisal. Spodbudili sta ga z mislimi iz Biblije. Dejali sta, da se bosta znova oglasili. Gospod je bil navdušen in tako ganjen, da je v pismu napisal to, kar je omenjeno zgoraj. Naslovil ga je na kaljestveno dvorano Jehovovih prič.

Preden se je preselil bliže enemu od svojih otrok, je obiskal krščanski shod Jehovovih prič. Bil je tudi na obedu pri družini ene od mladenk. V pismu je dodal: »Odtod odhajam, toda ti mladi osebi in vaša cerkev bodo za zmeraj ostali v mojem srcu in zanje bom vedno molil. Da, sedaj molim, in to veliko. To je zame popoln preobrat. Ti mladenki sta imeli pri tem pomembno vlogo in vedno jima bom hvaležen.«