Osredinimo se na dobroto Jehovove organizacije

»Nasitimo se z dobroto hiše tvoje.« (PSALM 65:4)

1., 2. a) Kako naj bi priprave za gradnjo templja vplivale na Božje ljudstvo? b) Kako je David prispeval h gradnji templja?

DAVID iz starodavnega Izraela je bil eden najbolj izjemnih ljudi, o katerih poročajo Hebrejski spisi. Ta pastir, glasbenik, prerok in kralj je popolnoma zaupal Bogu Jehovu. Ker je imel z Jehovom tako tesen odnos, se je v njem porodila želja, da bi mu zgradil hišo. Takšna hiša oziroma tempelj naj bi postal središče pravega čaščenja v Izraelu. David je vedel, da bodo priprave za gradnjo templja prinesle Božjemu ljudstvu radost in blagoslov. Zato je takole pel: »Blagor mu, kogar [ti, Jehova] izvoliš in pripuščaš, da se ti bliža, da prebiva v vežah tvojih! Nasitimo se z dobroto hiše tvoje, s svetimi rečmi tvojega svetišča [templja, NW].« (Psalm 65:4)

² Davidu ni bilo dovoljeno, da bi vodil gradnjo Jehovove hiše. Ta prednost je bila zaupana njegovemu sinu Salomonu. Toda David ni godrnjal, ker je prednost, ki si jo je sam tako zelo želel, pripadla drugemu. Najpomembnejše mu je bilo, da bo tempelj zgrajen. Ta projekt je podprl z vsem srcem, tako da je Salomonu dal gradbene načrte, ki jih je prejel od Jehova. Poleg tega je na tisoče levitov organiziral v posamezne oddelke, od katerih je imel vsak svojo delovno nalogo, in za gradnjo templja prispeval ogromno zlata in srebra. (1. letopisov 17:1, 4, 11, 12; 23:3–6; 28:11, 12; 29:1–5)

3. Kakšno stališče imamo Božji služabniki do priprav za pravo čaščenje?

³ Zvesti Izraelci so podprli priprave za pravo čaščenje pri Božji hiši. Današnji Jehovovi služabniki podobno podpiramo priprave za čaščenje v zemeljskem delu Jehovove organizacije. Tako kažemo, da imamo enako stališče, kot ga je imel David. Ne preveva nas  duh pritoževanja, temveč smo osredotočeni na dobroto Božje organizacije. Ali ste že kdaj razmišljali o mnogih dobrih stvareh, za katere smo lahko resnično hvaležni? Preglejmo nekatere od njih.

Hvaležni za tiste, ki vodijo

4., 5. a) Kako »zvesti in preudarni suženj« izpolnjuje svojo nalogo? b) Kaj so nekateri Pričevalci dejali glede duhovne hrane, ki jo prejemajo?

⁴ Imamo dobre razloge za to, da smo hvaležni za ‚zvestega in preudarnega sužnja‘, ki ga je postavil Jezus Kristus nad svojim imetjem na zemlji. Ta razred sužnja, ki ga sestavljajo z duhom maziljeni kristjani, vodi v oznanjevanju dobre novice, organizira shode za čaščenje in v preko 400 jezikih objavlja na Bibliji temelječo literaturo. To duhovno ‚hrano ob pravem času‘ hvaležno uživa na milijone ljudi po vsem svetu. (Matej 24:45–47) Vsekakor ni nobenega razloga, da bi glede tega godrnjali.

⁵ Elfi, starejša Jehovova priča, že veliko let čuti tolažbo in podporo, ker si k srcu jemlje svetopisemske nasvete, ki jih najde v publikacijah razreda sužnja. Svoje veliko cenjenje je izrazila takole: »Le kaj bi brez Jehovove organizacije?« Peter in Irmgard sta prav tako Božja služabnika že dolga desetletja. Irmgard pravi, da je hvaležna za vse publikacije, ki jih pripravlja »Jehovova ljubeča in skrbna organizacija«. K tem publikacijam spadajo tudi tiste, ki so namenjene ljudem s posebnimi potrebami, kot so posamezniki z okvarjenim vidom ali sluhom.

6., 7. a) Kako se nadzira dejavnost občin po svetu? b) Kaj so nekateri dejali o zemeljskem delu Jehovove organizacije?

⁶ ‚Zvestega sužnja‘ zastopa Vodstveni organ Jehovovih prič – majhna skupina z duhom maziljenih mož, ki služijo na svetovnem sedežu Jehovovih prič v Brooklynu v New Yorku. Vodstveni organ postavlja izkušene Jehovove služabnike, da služijo v podružnicah, ki nadzirajo dejavnost več kot 98.000 občin po vsem svetu. V teh občinah so moški, ki ustrezajo biblijskim zahtevam, postavljeni za starešine in strežne služabnike. (1. Timoteju 3:1–9, 12, 13) Starešine vodijo in ljubeče pasejo Božjo čredo, za katero skrbijo. Kako izreden blagoslov je biti del te črede ter občutiti ljubezen in enotnost, ki je med ‚vsemi brati‘! (1. Petrovo 2:17; 5:2, 3)

⁷ Za takšno ljubeče duhovno vodstvo, ki ga priskrbujejo starešine, je izrazilo cenjenje že mnogo posameznikov, kar je pravo nasprotje  duhu pritoževanja. Razmislimo na primer o Birgit, poročeni kristjanki v svojih 30-ih. V najstniških letih je zašla v slabo družbo in se skoraj zapletla v napačno ravnanje. Toda jasen biblijski nasvet, ki so ji ga dali starešine, in podpora sovernikov sta ji pomagala, da se je ognila težavam, v katere bi lahko zabredla. Kaj Birgit meni danes? Takole pravi: »Iskreno sem hvaležna, da še zmeraj pripadam čudoviti Jehovovi organizaciji.« Sedemnajstletni Andreas pa je napisal: »To je zares Jehovova organizacija, najboljša organizacija na svetu.« Ali naj ne bi bili hvaležni za dobroto zemeljskega dela Jehovove organizacije?

Tisti, ki vodijo, so nepopolni

8., 9. Kako so ravnali nekateri Davidovi sodobniki in kako se je na to odzval David?

⁸ Seveda so ti, ki so postavljeni, da vodijo v pravem čaščenju, nepopolni. Vsi delajo napake in nekateri imajo trdovratne slabosti, ki pa si jih močno prizadevajo nadzorovati. Ali naj bi bili zaradi tega razburjeni? Ne. Celo posamezniki, ki so jim bile v starem Izraelu zaupane velike odgovornosti, so naredili hude napake. Ko je bil denimo David še mlad, je bil poklican na dvor, da bi z igranjem na harfo pomirjal vznemirjenega kralja Savla. Kasneje je Savel skušal Davida umoriti, zato je moral ta navsezadnje pobegniti, da si je rešil življenje. (1. Samuelova 16:14–23; 18:10–12; 19:18; 20:32, 33; 22:1–5)

⁹ Nekateri drugi Izraelci pa so ravnali zahrbtno. Davidov vojskovodja Joab je denimo umoril Savlovega sorodnika Abnerja. Absalom je sklenil zaroto proti lastnemu očetu Davidu, da bi se polastil prestola. Davida je izdal tudi njegov zaupni svetovalec Ahitofel. (2. Samuelova 3:22–30; 15:1–17, 31; 16:15, 21) Toda David ni postal zagrenjen pritoževalec niti ni obrnil hrbta pravemu čaščenju. Pravzaprav je ravnal povsem nasprotno. V težavah se je oklepal Jehova in ohranil stališče, ki ga je imel, ko je bežal pred Savlom. Takrat je David pel: »Milosten mi bodi, Bog, milosten mi bodi, ker k tebi je pribežala duša moja, in v senci peruti tvojih iščem zavetja, dokler ne minejo težave.« (Psalm 57:1)

10., 11. Kaj se je zgodilo Gertrud, ko je bila še mlada kristjanka, in kaj je dejala o napakah sovernikov?

¹⁰ Danes nimamo nobenega razloga, da bi se pritoževali, da kdo v Božji organizaciji ravna zahrbtno. Ne Jehova, ne njegovi angeli, ne duhovni pastirji ne dopuščajo, da bi bili v krščanski občini hudobni zahrbtni posamezniki. Vseeno pa se vsi spoprijemamo s človeško nepopolnostjo – svojo lastno in nepopolnostjo drugih Božjih služabnikov.

¹¹ Gertrud, ki že dolgo časti Jehova, je bila v mladosti po krivem obtožena, da je sleparka in ne polnočasna kraljestvena oznanjevalka. Kako se je odzvala? Ali je zaradi tega godrnjala? Ne. Malo pred svojo smrtjo leta 2003 se je pri 91-ih spominjala preteklosti in pojasnila: »Te in druge izkušnje, ki sem si jih pridobila kasneje, so me naučile, da Jehova kljub napakam, ki jih naredijo posamezniki, vodi svoje veliko delo in pri tem uporablja nas, nepopolne ljudi.« Kadar se je morala spoprijeti z nepopolnostjo drugih Božjih služabnikov, se je v srčni molitvi obrnila k Jehovu.

12. a) Kakšen slab zgled so bili nekateri kristjani iz prvega stoletja? b) Na kaj naj bi osredinili svoje misli?

¹² Ker so nepopolni tudi najbolj zvestovdani in predani kristjani, bodimo odločeni, da bomo tudi takrat, ko bo naredil napako kdo od postavljenih služabnikov, ‚vse delali brez godrnjanja‘. (Filipljanom 2:14)  Kako žalostno bi bilo, če bi posnemali slab zgled nekaterih posameznikov iz krščanske občine v prvem stoletju! Učenec Juda je zapisal, da se krivi učitelji v njegovih dneh ‚niso ozirali na gospostvo ter so žaljivo govorili o slavnih‘. Poleg tega so bili ti posamezniki ‚godrnjači, ki so se pritoževali nad svojimi življenjskimi okoliščinami‘. (Juda 8, 16) Nikar ne posnemajmo teh, ki so godrnjali in se pritoževali, temveč osredinimo svoje misli na dobre stvari, ki jih prejemamo od ‚zvestega sužnja‘. Da bi le cenili dobroto Jehovove organizacije in ‚vse delali brez godrnjanja‘.

»Te besede so nezaslišane«

13. Kako so se nekateri odzvali na določene nauke Jezusa Kristusa?

¹³ Nekateri v prvem stoletju so godrnjali čez postavljene služabnike, drugi pa čez Jezusove nauke. V Janezovem evangeliju 6:48–69 so zapisane naslednje Jezusove besede: »Kdor se hrani z mojim mesom in pije mojo kri, ima večno življenje.« Ko so to slišali, so »mnogi njegovi učenci [. . .] rekli: ‚Te besede so nezaslišane. Kdo lahko to posluša?‘« Jezus je »vedel, da so nad tem godrnjali«. Pa ne le to. »Zaradi tega se je mnogo njegovih učencev vrnilo k temu, kar so pustili za seboj, in niso več hodili z njim.« Toda niso godrnjali vsi učenci. Bodimo pozorni, kaj se je zgodilo, ko je Jezus 12 apostolov vprašal: »Mar hočete tudi vi oditi?« Apostol Peter mu je odgovoril: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš ti, in mi verujemo ter smo spoznali, da si ti Božji Sveti.«

14., 15. a) Zakaj nekateri postanejo nazadovoljni z določenimi vidiki krščanskih naukov? b) Kaj se lahko naučimo iz Emanuelovega primera?

¹⁴ V današnjih dneh je nekaj posameznikov med Božjim ljudstvom postalo nezadovoljnih z nekaterimi vidiki krščanskih naukov in so pričeli godrnjati čez zemeljski del Jehovove organizacije. Zakaj se je to zgodilo? Do takšnega godrnjanja pogosto pride, ker nekateri ne razumejo povsem, kako Bog ravna. Stvarnik odkriva resnico svojemu ljudstvu postopoma. Zato moramo svoje razumevanje Svetega pisma od časa do časa prečistiti. Velika večina Jehovovega ljudstva se tega veseli. Toda nekateri postanejo ‚prepravični‘ in se zaradi sprememb vznemirjajo. (Propovednik 7:16) Pri tem ima lahko svojo vlogo tudi ponos, mogoče pa je tudi, da so se posamezniki ujeli v zanko neodvisnega razmišljanja. Naj bo razlog takšen ali drugačen, takšno godrnjanje je nevarno, ker nas lahko odvede nazaj v svet in na njegove poti.

¹⁵ Emanuel denimo je bil Priča, ki je kritiziral nekatere nauke, zapisane v publikacijah ‚zvestega in preudarnega sužnja‘. (Matej 24:45) Prenehal je brati našo krščansko literaturo in nazadnje starešinam v krajevni občini rekel, da ne želi več biti Jehovova priča. Nedolgo zatem pa je spoznal, da so nauki Jehovove organizacije vendarle pravilni. Stopil je v stik s Pričami, priznal svojo napako in bil ponovno sprejet med Jehovove priče. Zopet je postal srečen človek.

16. Kaj nam lahko pomaga pregnati dvome glede določenih krščanskih naukov?

¹⁶ Kaj, če smo v skušnjavi, da bi godrnjali, ker dvomimo o določenih naukih Jehovovega ljudstva? Potem ne bodimo nepotrpežljivi. ‚Zvesti suženj‘ bo morda čez čas objavil nekaj, kar bo odgovorilo na naša vprašanja in razblinilo dvome. Modro je tudi, da poiščemo pomoč krščanskih starešin. (Juda 22, 23) Dvome nam lahko pomagajo pregnati tudi molitev, osebno preučevanje in druženje z duhovno naravnanimi soverniki. Če bomo tako ravnali, se nam lahko še bolj poglobi cenjenje biblijskih resnic,  ki krepijo vero in smo jih spoznali po Jehovovem posredniku.

Ostanimo pozitivni

17., 18. Kakšno stališče, ki je nasprotno godrnjanju, naj bi imeli in zakaj?

¹⁷ Priznati moramo, da smo nepopolni ljudje podedovali nagnjenost h grehu in nekateri se močno nagibajo k temu, da se neupravičeno pritožujejo. (1. Mojzesova 8:21; Rimljanom 5:12) Toda če bi nam godrnjanje prišlo v navado, bi tvegali, da izgubimo svoj odnos z Bogom Jehovom. Zato moramo nadzorovati vsako morebitno nagnjenost h godrnjanju.

¹⁸ Modro je torej, da glede tega, kar se dogaja v občini, ne godrnjamo, temveč ostanemo pozitivni in živimo tako, da smo polno zaposleni, radostni, takšni kot se spodobi za pobožne ljudi, uravnovešeni in zdravi v veri. (1. Korinčanom 15:58; Titu 2:1–5) Jehova nadzoruje vse, kar se dogaja v njegovi organizaciji, in Jezus ve, kaj se dogaja v vsaki občini, ravno tako kot je to vedel v prvem stoletju. (Razodetje 1:10, 11) Potrpežljivo čakajmo na Boga in Kristusa, Glavo občine. Če je treba kaj popraviti, bo morda za to uporabil odgovorne pastirje. (Psalm 43:5; Kološanom 1:18; Titu 1:5)

19. Na kaj naj bi se osredinjali, dokler Kraljestvo ne bo prevzelo popolnega nadzora nad človeškimi zadevami?

¹⁹ Ta hudobna stvarnost bo kmalu izginila in Mesijansko kraljestvo bo prevzelo popoln nadzor nad človeškimi zadevami. Do takrat pa je zelo pomembno, da vsak od nas ostane pozitiven! To nam bo pomagalo, da bomo videli vrline naših sočastilcev in se ne bomo ozirali na njihove napake. Če se bomo osredinjali na dobre vidike njihove osebnosti, bomo srečni. Ne bomo čustveno izčrpani zaradi godrnjanja, temveč spodbujeni in duhovno okrepljeni.

20. Katere blagoslove bomo lahko uživali, če bomo imeli pozitivno stališče?

²⁰ Pozitivno stališče pa nam bo tudi pomagalo, da bomo imeli v mislih številne blagoslove, ki jih uživamo, ker smo povezani z zemeljskim delom Jehovove organizacije. To je edina organizacija na svetu, ki je zvestovdana Vrhovnemu v vsem vesolju. Kaj menite o tem dejstvu in o prednosti, da lahko sodelujete pri čaščenju edinega pravega Boga, Jehova? Da bi le imeli takšno stališče, kot ga je imel David, ki je pel: »K tebi, ki poslušaš molitev, prihaja vse meso. Blagor mu, kogar izvoliš in pripuščaš, da se ti bliža, da prebiva v vežah tvojih! Nasitimo se z dobroto hiše tvoje.« (Psalm 65:2, 4)

Ali se spomnite?

• Zakaj bi morali biti hvaležni za te, ki vodijo v občini?

• Kako naj bi se odzvali na napake odgovornih bratov?

• Kako naj bi gledali na spremembe v razumevanju Svetega pisma?

• Kaj lahko kristjanu pomaga pregnati dvome?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 20]

David je dal Salomonu načrte za tempelj in z vsem srcem podprl pravo čaščenje

[Slika na strani 23]

Krščanski starešine z veseljem duhovno pomagajo