Človeško dostojanstvo – spoštovana pravica

»Zgraditi moramo nov, veliko boljši svet, v katerem se bo spoštovalo človekovo neminljivo dostojanstvo.« (HARRY TRUMAN, AMERIŠKI PREDSEDNIK, SAN FRANCISCO, KALIFORNIJA, 25. APRIL 1945)

PREDSEDNIK Truman je verjel, tako kot mnogi v letih po drugi svetovni vojni, da se lahko človek uči iz preteklosti in ustvari ‚nov svet‘, v katerem bo dostojanstvo pravica, ki jo bodo spoštovali vsi. Na žalost pa sodobna zgodovina kaže drugačno sliko. »Človekovo neminljivo dostojanstvo« se še naprej tepta, saj korenina problema ni človek, temveč njegov največji sovražnik.

Korenina problema

Biblija tega sovražnika imenuje Satan Hudič, hudobno duhovno bitje, ki je že na začetku človeške zgodovine izzvalo Božjo pravico do vladanja. Že vse od pogovora z Evo v edenskem vrtu je njegov cilj odvrniti ljudi, da ne bi več služili svojemu Stvarniku. (1. Mojzesova 3:1–5) Samo pomislite na veliko škodo, ki sta jo utrpela Adam in Eva, ko sta podlegla Satanovemu nagovarjanju! Takoj zatem, ko sta bila neposlušna Božji zapovedi glede uživanja prepovedanega sadeža, ‚sta se skrila pred obličjem GOSPODA Boga‘. Zakaj? Adam je priznal: »Zbal sem se [. . .], zato ker sem nag, in skril sem se.« (1. Mojzesova 3:8–10) Njegov odnos z nebeškim Očetom in lastna  samopodoba sta se spremenila. Bilo ga je sram in v Jehovovi družbi mu ni bilo več prijetno.

Zakaj bi Satan želel, da bi Adam izgubil samospoštovanje? Človek je ustvarjen po Božji podobi, zato se Satan naslaja, ko vidi, da ljudje zaradi svojega ravnanja ne odsevajo več Božje slave. (1. Mojzesova 1:27; Rimljanom 3:23) Tako laže razumemo, zakaj je v človeški zgodovini toliko poniževanja. Satan kot »bog te stvarnosti« širi takšnega duha »ob času, ko človek vlada ljudem v njih nesrečo«. (2. Korinčanom 4:4; Propovednik 8:9; 1. Janezovo 5:19) Ali to pomeni, da je pravo človeško dostojanstvo za vedno izgubljeno?

Jehova ravna dostojanstveno s svojim stvarstvom

Poglejmo še enkrat, kaj se je dogajalo v edenskem vrtu, preden sta Adam in Eva grešila. Imela sta obilje hrane, nagrajujoče delo in skupaj s potomci se jima je obetalo zdravo, neskončno življenje. (1. Mojzesova 1:28) Njun obstoj je v vseh pogledih odseval ljubeč in dostojanstven namen, ki ga ima Bog s človeštvom.

Ali se je Jehovov pogled na človeško dostojanstvo spremenil, potem ko Adam in Eva nista bila več popolna? Ne. Jehova je bil obziren do njunega občutka sramu, ki sta ga imela, ker sta bila naga. Ljubeče jima je priskrbel »suknji iz kož«, s katerima je nadomestil oblačili iz figovega listja, ki sta si ju sešila. (1. Mojzesova 3:7, 21) Bog ni bil brezbrižen do njunega občutka sramu, temveč je bil z njima dostojanstven.

Kasneje je v svojem ravnanju z izraelskim ljudstvom pokazal sočutje do sirot, vdov in tujcev – članov družbe, ki so najpogosteje žrtve zlorab. (Psalm 72:13, SSP) Ko so Izraelci pospravljali pridelke s polja ter obirali oljke in grozdje, jim je bilo na primer rečeno, naj se na vračajo, da bi pobrali ostanke. Bog jim je zapovedal: »Tujcu, siroti in vdovi ostani to.« (5. Mojzesova 24:19–21) Kadar so Izraelci te zakone upoštevali, ni bilo treba nikomur beračiti in tudi najbolj revni so imeli dostojno delo.

Jezus je z drugimi ravnal dostojanstveno

Medtem ko je bil Božji Sin Jezus Kristus na zemlji, se je zanimal za dostojanstvo drugih. V Galileji se mu je denimo približal človek, ki je bil že dlje časa gobav. Ta bi moral po mojzesovski postavi vzklikati »Nečist, nečist!«, da ne bi okužil drugih. (3. Mojzesova 13:45) Toda tega ni storil, temveč je padel na obraz in Jezusa prosil: »Gospod, če le hočeš, me moreš očistiti.« (Luka 5:12) Kako se je  Jezus odzval? Ni ga kaznoval, ker je kršil Postavo, niti ga ni prezrl ali se mu ognil. Spoštoval je njegovo dostojanstvo, s tem da se ga je dotaknil in mu rekel: »Hočem. Bodi očiščen.« (Luka 5:13)

Ob drugih priložnostih je pokazal, da lahko človeka ozdravi brez telesnega stika – včasih tudi na daljavo. V tem primeru pa se je odločil, da se bo moškega dotaknil. (Matej 15:21–28; Marko 10:51, 52; Luka 7:1–10) Ker je bil ta »ves gobav«, gotovo že več let ni doživel česa podobnega. Kako tolažilno je moralo biti, ko je ponovno občutil dotik človeka! Nedvomno ni pričakoval ničesar drugega kot to, da bi ozdravel. Jezus pa je s svojim ravnanjem pri zdravljenju vsekakor pomagal storiti še nekaj – temu moškemu povrniti dostojanstvo. Ali je stvarno verjeti, da takšna skrb za dostojanstvo drugih obstaja tudi v današnji družbi? Če obstaja, kako bi jo lahko prepoznali?

Pravilo, ki temelji na dostojanstvu

Jezus je izrekel besede, za katere mnogi menijo, da so najbolj znano navodilo za medčloveške odnose, kar jih je bilo kdaj izrečenih: »Vse torej, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim.« (Matej 7:12) To zlato pravilo, kot mu ljudje pogosto pravijo, spodbuja k temu, da človek spoštuje bližnjega, in obenem upa, da bodo drugi storili enako.

Kot pokaže zgodovina, upoštevanje tega pravila ne pride kar samo po sebi – pogosto je ravno nasprotno. »Pravzaprav sem užival v poniževanju drugih,« pravi moški, ki mu recimo Harold. »Samo z nekaj besedami sem jih lahko zbegal, osramotil in včasih spravil  do solz.« Toda zgodilo se je nekaj, kar je vplivalo na Haroldovo ravnanje z drugimi. »Obiskovati so me začele Jehovove priče. Ko se ozrem nazaj, me je sram nekaterih mojih besed in ravnanja s temi ljudmi. Toda niso odnehali in malo po malo so se biblijske resnice dotaknile mojega srca in me spodbudile k spremembi.« Danes Harold služi kot starešina v krščanski občini.

Za Harolda res velja to, da je »Božja beseda [. . .] živa in ima močan vpliv. Ostrejša je od vsakega dvoreznega meča in prodre prav do ločitve duše in duha, sklepov in njihovega mozga, ter je zmožna sprevideti misli in namere srca.« (Hebrejcem 4:12) Božja Beseda se lahko dotakne človekovega srca ter spremeni njegovo razmišljanje in obnašanje. To je ključ do spoštovanja dostojanstva drugih – boljše je iskreno pomagati kot prizadeti, boljše je izkazati spoštovanje kot ponižati. (Apostolska dela 20:35; Rimljanom 12:10)

Znova pravo dostojanstvo

Tudi Jehovove priče si želijo, da bi se znova spoštovalo pravo dostojanstvo, zato drugim goreče govorijo o čudovitem biblijskem upanju. (Apostolska dela 5:42) Sočloveku ne moremo bolje izkazati spoštovanja in dostojanstva, kot da mu povemo »dobro novico o nečem boljšem«. (Izaija 52:7, NW) ‚Nekaj boljšega‘ pomeni oblačiti si »novo [osebnost]«, ki bo zatrla »škodljive želje« po poniževanju drugih. (Kološanom 3:5–10) Poleg tega to pomeni, da bo Jehova kmalu izpolnil svoj namen in odstranil okoliščine in stališča, ki človeka oropajo dostojanstva, ter podpihovalca slabega, Satana Hudiča. (Daniel 2:44; Matej 6:9, 10; Razodetje 20:1, 2, 10) Šele tedaj, ko bo zemlja »polna spoznanja GOSPODOVEGA«, se bo končno spoštovalo dostojanstvo vseh. (Izaija 11:9)

Vabimo vas, da se seznanite s tem čudovitim upanjem. Ob druženju z Jehovovimi pričami boste sami spoznali, da nas biblijska načela naučijo z drugimi ravnati dostojanstveno. Lahko boste tudi izvedeli, kako bo Božje kraljestvo kmalu vzpostavilo »nov, veliko boljši svet«, v katerem se bo »človekovo neminljivo dostojanstvo« spoštovalo in ga nihče ne bo nikoli več teptal.

[Okvir/slika na strani 6]

Značajnost jim je pomagala ohraniti dostojanstvo

Med drugo svetovno vojno so več kot 2000 Jehovovih prič zaradi njihovega verovanja zaprli v nacistična koncentracijska taborišča. Gemma La Guardia Gluck, nekdanja zapornica v ravensbrüškem taborišču, se spominja Prič in njihove izjemne značajnosti. V svoji knjigi My Story opisuje: »Nekoč je gestapo objavil, da bo vsak Preučevalec Biblije, ki se bo odrekel svoji veri in podpisal izjavo, ki to potrjuje, izpuščen ter ga ne bodo več preganjali.« O tistih, ki tega niso hoteli storiti, piše: »Raje so še naprej trpeli in potrpežljivo čakali na dan rešitve.« Zakaj so tako ravnali? Magdalena, ki je sedaj v svojih osemdesetih letih in je omenjena na začetku prejšnjega članka, pojasnjuje: »Bolj pomembno nam je bilo ostati zvesti Jehovu kot pa za vsako ceno ostati živi. Ohraniti dostojanstvo je pomenilo ohraniti značajnost.« *

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 5]

Jezus je s tistimi, ki jih je ozdravil, ravnal dostojanstveno

[Slika na strani 7]

Jehovove priče so dostojanstveni do drugih tako, da jim povejo »dobro novico o nečem boljšem«