Bodite modri in se bojte Boga!

»Strah GOSPODOV je začetek modrosti.« (PREGOVORI 9:10)

1. Zakaj mnogi težko dojamejo, da naj bi se Boga bali?

NEKDAJ so ljudje imeli za pohvalo, če jim je kdo dejal, da so bogaboječi. Danes pa se ta pojem mnogim zdi rahlo staromoden in težko doumljiv. Morda se sprašujejo: »Če je Bog ljubezen, zakaj naj bi se ga potem bali?« Zanje je strah negativno čustvo, ki lahko človeka celo ohromi. Toda pravi strah pred Bogom pomeni mnogo več in, kot bomo videli, to ni samo občutek ali čustvo.

2., 3. Kaj spada k pravemu strahu pred Bogom?

² V Bibliji pa strah pred Bogom pomeni nekaj pozitivnega. (Izaija 11:3) Gre za globoko strahospoštovanje do Boga, močno željo, da ga ne bi razžalili. (Psalm 115:11) Navaja nas, da sprejemamo in dosledno upoštevamo Božja moralna merila in se želimo ravnati po tem, kar Bog pravi, da je prav oziroma narobe. Neki priročnik poudarja, da je takšen zdrav strah »temeljno stališče, ki ga ima nekdo do Boga, in ga navaja, da ravna modro in se ogiba vsakršnega zla«. Temu primerno v Božji Besedi piše: »Strah GOSPODOV je začetek modrosti.« (Pregovori 9:10)

³ Strah pred Bogom torej vpliva na mnoge vidike človekovega življenja. Ni povezan samo z modrostjo, temveč tudi z radostjo, mirom, blaginjo, dolgim življenjem, upanjem in zaupanjem. (Psalm 2:11; Pregovori 1:7; 10:27; 14:26; 22:4; 23:17, 18; Apostolska dela 9:31) Zelo tesno je povezan z vero in ljubeznijo. Pravzaprav prežema vse, kar vpliva na naš odnosom z Bogom in s soljudmi. (5. Mojzesova 10:12; Job 6:14; Hebrejcem 11:7) Če se bojimo Boga, smo povsem prepričani, da naš nebeški Oče osebno skrbi za nas in da nam je pripravljen odpustiti prestopke. (Psalm 130:4) Samo neskesani hudobneži bi se morali tresti pred Bogom. * (Hebrejcem 10:26–31)

Učimo se bati Jehova

4. Kaj nam lahko pomaga, da bi ‚se naučili bati Jehova‘?

⁴ Strah pred Bogom je temeljnega pomena, če se želimo modro odločati in prejeti Božje blagoslove, zato nas zanima, kako se lahko ‚naučimo [primerno] bati GOSPODA‘. (5. Mojzesova 17:19) V Svetem pismu je »nam v pouk« zapisanih veliko zgledov bogaboječih moških in žensk. (Rimljanom 15:4) Da bi lažje razumeli, kaj dejansko pomeni bati se Boga, si poglejmo življenje starodavnega izraelskega kralja Davida, enega od takšnih zgledov.

5. Kako je Davidu to, da je pasel ovce, pomagalo, da se je naučil bati Jehova?

⁵ Jehova je prvega izraelskega kralja Savla zavrgel, ker se je ta bal ljudi in ne Boga. (1. Samuelova 15:24–26) David pa je s svojim življenjem in tesnim odnosom z Jehovom pokazal, da je bogaboječ mož. V mladih letih je pogosto na prostem pasel očetove ovce. (1. Samuelova 16:11) Verjetno je v nočeh, ki jih je kot pastir preživel pod zvezdami, spoznaval, kaj pomeni bati se Jehova. Čeprav je lahko opazoval samo majhen del neizmernega vesolja, je prišel do pravega sklepa: Bog si zasluži, da ga spoštujemo in obožujemo. »Ko ogledujem nebesa tvoja, prstov tvojih delo, mesec  in zvezde, ki si jih postavil, govorim: Kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da ga obiskuješ?« (Psalm 8:3, 4)

6. Kako se je David počutil, ko je spoznaval Jehovovo veličino?

⁶ Na Davida je to, da je primerjal svojo majhnost s prostranostjo zvezdnatega neba, upravičeno naredilo močan vtis. To spoznanje ga ni prestrašilo, temveč ga je spodbudilo, da je slavil Jehova in rekel: »Nebesa oznanjajo slavo Boga mogočnega in delo rok njegovih kaže oblok nebesni.« (Psalm 19:1) Ker je David čutil do Boga strahospoštovanje, se je z njim zbližal, želel je spoznati njegove popolne poti in po njih hoditi. Predstavljajte si, kako se je počutil, ko je Jehovu pel: »Ti si velik in delaš čuda, ti sam si Bog. Uči me, GOSPOD, pot svojo, in hodil bom v resnici tvoji; zberi srce moje, da se bo balo tvojega imena.« (Psalm 86:10, 11)

7. Kako je strah pred Bogom pomagal Davidu premagati Goliata?

⁷ Ko so v izraelsko deželo vdrli Filistejci, je njihov približno tri metre velik mogočni bojevnik, Goliat, zasmehoval Izraelce. Pravzaprav jim je rekel: ‚Izberite moža, da si pogledava iz oči v oči! Če zmaga, vam bomo služili.‘ (1. Samuelova 17:4–10) Savel in cela njegova vojska so bili prestrašeni – David pa ne! Vedel je, da se je treba bati Jehova in ne človeka, pa naj je ta še tako močan. »Jaz grem k tebi v imenu GOSPODA nad vojskami,« je rekel Goliatu, »in ves ta zbor spozna, da GOSPOD rešuje, a ne z mečem, ne s sulico; zakaj GOSPODOV je boj.« Z Jehovovo pomočjo je s pračo in z enim samim kamnom ubil velikana. (1. Samuelova 17:45–47)

8. Kaj se naučimo iz biblijskih zgledov bogaboječih posameznikov?

⁸ Morda so pred nami ovire ali sovražniki, ki niso nič manj zastrašujoči kot tisti, pred katerimi je bil David. Kaj lahko storimo? Z njimi se lahko spoprimemo enako kot David in drugi zvesti posamezniki starodavnih dni – tako, da se bojimo Boga. S tem strahom lahko premagamo strah pred človekom. Božji zvesti služabnik Nehemija je drugim Izraelcem, ki so bili v strahu zaradi nasprotnikov, prigovarjal: »Nikar se jih ne bojte, spominjajte se Gospoda, velikega in groznega.« (Nehemija 4:14) Z Jehovovo podporo so David, Nehemija in drugi zvesti Božji služabniki uspešno izpolnili od Boga dane naloge. Če se bojimo Boga, lahko to uspe tudi nam.

Težave rešujmo s strahospoštovanjem do Boga

9. V kakšnih okoliščinah je David kazal, da se boji Boga?

⁹ Jehova je Davidu, potem ko je ta ubil Goliata, naklonil še več zmag. Toda ljubosumni Savel ga je skušal ubiti – najprej v nenadnem napadu, nato z zvijačo in nazadnje z vojsko. Čeprav je Jehova Davidu zagotovil, da bo kralj, je moral ta več let bežati, se bojevati in čakati na čas, ki ga je za to določil Jehova. Ves ta čas je David kazal, da se boji pravega Boga. (1. Samuelova 18:9, 11, 17; 24:2)

10. Kako je David pokazal strah pred Bogom, ko se je znašel v nevarnosti?

¹⁰ Nekoč se je David zatekel k Ahisu, filistejskemu kralju v Gatu, kjer je bil doma Goliat. (1. Samuelova 21:10–15) Kraljevi služabniki so Davida ovadili, češ da je sovražnik njihovega naroda. Kaj je v tem nevarnem položaju storil David? Svoje srce je v molitvi izlil Jehovu. (Psalm 56:1–4, 11–13) Čeprav se je za to, da je lahko pobegnil, moral pretvarjati, da je neprišteven, je vedel, da ga je v resnici rešil Jehova, in sicer tako, da je blagoslovil njegov trud. Ker se je z vsem srcem zanašal na Jehova in zaupal vanj, je s tem dokazal, da je resnično bogaboječ. (Psalm 34:4–6, 9–11)

11. Kako lahko pokažemo, da se bojimo Boga, ko smo v preizkušnjah, kot je to pokazal David?

¹¹ Podobno kot David lahko tudi mi pokažemo, da se bojimo Boga, tako da zaupamo njegovim obljubam, da nam bo pomagal pri premagovanju težav. »Zvrni na GOSPODA žitja svojega pot in upaj vanj; on vse prav stori,« je  dejal David. (Psalm 37:5) To ne pomeni, da svoje težave preprosto prepustimo Jehovu, ne da bi naredili, kar lahko, in bi od njega pričakovali, da bo ukrepal v našo korist. David ni prosil Boga, naj mu pomaga, nato pa prepustil stvari njihovemu toku. Uporabil je svoje telesne in umske sposobnosti, ki mu jih je Jehova dal, in se s problemom spoprijel. Vendar je tudi vedel, da golo človekovo prizadevanje še ne zagotavlja uspeha. Enako bi moralo biti z nami. Potem ko storimo vse, kar je v naši moči, prepustimo stvari v Jehovove roke. Pravzaprav velikokrat ne moremo narediti nič drugega, kot pa se zanesti na Jehova. Takrat pokažemo, koliko se zares bojimo Boga. Potolažijo nas lahko Davidove srčne besede: »Gospod je zaupen s tistimi, ki se ga bojé.« (Psalm 25:14, Ekumenska izdaja)

12. Zakaj moramo na molitve gledati resno in kakšnega stališča ne bi smeli nikoli imeti?

¹² Svoje molitve in odnos z Bogom bi torej morali jemati resno. Ko se bližamo Jehovu, moramo »verovati, da obstaja in da nagrajuje tiste, ki ga iskreno iščejo«. (Hebrejcem 11:6; Jakob 1:5–8) In kadar nam pomaga, bi mu morali ‚biti hvaležni‘, kot je to svetoval apostol Pavel. (Kološanom 3:15, 17) Nikoli ne bi smeli biti podobni ljudem, ki jih je neki izkušeni maziljeni kristjan opisal z besedami: »Na Boga gledajo kot na nekakšnega nebeškega natakarja. Ko nekaj potrebujejo, bi radi, da bi bilo dovolj le tleskniti s prsti in Bog bi jim takoj ustregel. In ko dobijo, kar so želeli, hočejo, da se umakne.« S takšnim stališčem kažejo, da se ne bojijo Boga.

Kadar strah pred Bogom izgine

13. Kdaj David ni pokazal spoštovanja do Božjega zakona?

¹³ David je v težavah občutil Jehovovo pomoč, zato se je še bolj bal Boga in še bolj zaupal vanj. (Psalm 31:22–24) V treh znanih primerih v njegovem življenju pa je ta strah začasno izginil, kar je imelo resne posledice. Prvič se je to zgodilo, ko je organiziral prevoz Jehovove skrinje zaveze v Jeruzalem na vozu, namesto da bi jo leviti nesli na ramah, kot je to zapovedoval Božji zakon. Ko je Uza, ki je vodil voz, skrinjo pridržal, da ne bi padla, je za svoje »nespoštljivo dejanje« (NW) takoj  umrl. Res je, da je Uza resno grešil, toda do tega tragičnega dogodka je prišlo zato, ker David ni primerno spoštoval Božjega zakona. Človek, ki se boji Boga, ravna v skladu s tem, kar On želi. (2. Samuelova 6:2–9; 4. Mojzesova 4:15; 7:9)

14. Kakšne posledice je imelo to, da je David preštel Izraelce?

¹⁴ Nekoč pozneje je Satan spodbodel Davida, da je preštel izraelske vojake. (1. letopisov 21:1) David je s tem dejanjem pokazal, da se v tem trenutku ni bal Boga, in zaradi tega je umrlo 70.000 Izraelcev. Čeprav se je za svoje dejanje pred Jehovom pokesal, je zaradi tega skupaj s svojimi bližnjimi zelo trpel. (2. Samuelova 24:1–16)

15. Zakaj je David zagrešil spolno nemoralo?

¹⁵ Naslednjič ko je David začasno izgubil strah pred Bogom, se je to končalo z nemoralnim razmerjem z Batsebo, Urijevo ženo. David je vedel, da je prešuštvo oziroma že celo to, da si poželi ženo svojega bližnjega, napačno. (2. Mojzesova 20:14, 17) Problem pa se je začel, ko je zagledal Batsebo, ki se je kopala. Ustrezen strah pred Bogom bi ga moral takoj navesti, da bi usmeril svoj pogled in misli drugam. Namesto tega jo je kar ‚gledal‘, dokler ni strast prevladala nad strahom pred Bogom. (Matej 5:28; 2. Samuelova 11:1–4) Pozabil je, da je Jehova tesno povezan z njegovim življenjem. (Psalm 139:1–7)

16. Kakšne posledice je trpel David, ker je napačno ravnal?

¹⁶ Iz Davidovega nemoralnega razmerja z Batsebo se je rodil sin. Kmalu za tem pa je Jehova k njemu poslal preroka Natana, da bi mu razkril greh. Ko se je spametoval, se je zopet bal Boga in se pokesal. Jehova je prosil, naj ga ne zavrže oziroma naj mu ne odvzame svojega svetega duha. (Psalm 51:7, 11) Jehova  je Davidu odpustil in zmanjšal kazen, toda ni ga obvaroval pred vsemi posledicami njegovih slabih dejanj. Davidov sin je umrl in od takrat naprej so njegovo družino pestile srčne bolečine in pretresljivi dogodki. Kako visoko ceno je moral plačati za to, ker je izgubil strah pred Bogom! (2. Samuelova 12:10–14; 13:10–14; 15:14)

17. Povejte primer, kakšno bolečino povzročijo grešna dejanja.

¹⁷ Tudi danes ima lahko to, da na moralnem področju izgubimo strah pred Bogom, resne in dolgotrajne posledice. Samo predstavljajte si, kako boleče je bilo za neko mlado ženo, ko je izvedela, da ji je bil njen krščanski mož nezvest, ko je zaradi dela živel v tujini. Šokirana in žalostna je skrila svoj obraz v dlani in bruhnila v jok. Kako dolgo bo trajalo, da si bo mož zopet pridobil njeno zaupanje in spoštovanje? Če se zares bojimo Boga, si takšne žalostne posledice lahko prihranimo. (1. Korinčanom 6:18)

Strah pred Bogom nas varuje greha

18. Kaj je Satanov cilj in kako ga skuša doseči?

¹⁸ Satan zelo hitro ruši moralne vrednote, ki so v svetu, in še posebej želi pokvariti prave kristjane. Da bi v tem uspel, izkorišča najbolj direktno pot do našega srca in misli – naša čutila, še zlasti naše oči in ušesa. (Efežanom 4:17–19) Kaj boste storili, ko boste nepričakovano zagledali nemoralen prizor, slišali nemoralne besede ali srečali nemoralnega človeka?

19. Kako je strah pred Bogom pomagal nekemu kristjanu premagati skušnjavo?

¹⁹ Razmislimo o Andreju *, krščanskem starešinu, očetu in zdravniku iz Evrope. Ko je opravljal nočno dežurstvo v bolnišnici, so mu sodelavke na blazini vztrajno puščale s srčki okrašena sporočila, v katerih so ga vabile, da bi z njimi imel spolne odnose. Andrej je njihove ponudbe odločno zavrnil. Še več! Da bi se izognil slabemu okolju, si je našel delo drugje. To, da se je bal Boga, se je izkazalo za zelo modro in za to je bil blagoslovljen, danes namreč služi nepolni delovni čas v podružnici Jehovovih prič v svoji državi.

20., 21. a) Kako nam lahko to, da se bojimo Boga, pomaga, da ne grešimo? b) O čem bomo govorili v naslednjem članku?

²⁰ Če se človek ukvarja z napačnimi mislimi, lahko razvije umsko stališče, zaradi katerega je za nekaj, do česar nima pravice, pripravljen zavreči dragocen odnos z Jehovom. (Jakob 1:14, 15) Toda če se bojimo Jehova, se bomo varovali oziroma celo šli proč od ljudi, krajev, dejavnosti in razvedrila, ki bi lahko znižali našo moralno opreznost. (Pregovori 22:3) Morda lahko zaradi tega nastane neroden položaj ali pa moramo kaj žrtvovati, toda to je malenkost v primerjavi s tem, da izgubimo Božje odobravanje. (Matej 5:29, 30) Če se bojimo Boga, se ne bomo nikoli namerno izpostavljali nečemu, kar je nemoralno, tudi kakršni koli obliki pornografije ne, ampak bomo svoje oči ‚odvrnili, da ne bodo gledale ničemurnosti‘. Če bomo tako delali, lahko zaupamo, da nas bo Jehova »ohranil pri življenju« (NW) in nam tudi priskrbel vse, kar zares potrebujemo. (Psalm 84:11; 119:37)

²¹ Zares, če nas pri vsem, kar delamo, vodi iskren strah pred Bogom, hodimo vselej po poti modrosti. To je tudi vir resnične sreče. (Psalm 34:9) O tem pa bomo govorili v naslednjem članku.

[Podčrtni opombi]

Ali lahko pojasnite?

• Kaj spada k strahu pred Bogom?

• Kako strah pred Bogom izniči strah pred človekom?

• Kako lahko pokažemo, da imamo pravilen pogled na molitev?

• Kako nas lahko to, da se bojimo Boga, obvaruje greha?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 23]

David se je učil bati Jehova, ko je opazoval njegova stvarjenjska dela

[Sliki na strani 24]

Kaj boste storili, ko se boste nepričakovano znašli v skušnjavi?