Bojte se Jehova in boste srečni!

»Blagor mu [Srečen je, NW], kdor se boji GOSPODA.« (PSALM 112:1)

1., 2. Kaj lahko prinese strah pred Jehovom?

SREČA ni nekaj, kar se doseže brez truda. Prava sreča je odvisna od pravih odločitev, od tega, da delamo, kar je prav, in tega, da se odvrnemo od napačnega ravnanja. Jehova, naš Stvarnik, nam je dal svojo Besedo, Biblijo, da nas uči, kako lahko najbolje živimo. Če iščemo njegove smernice in po njih tudi ravnamo, s čimer kažemo, da se bojimo Boga, smo lahko resnično zadovoljni in srečni. (Psalm 23:1; Pregovori 14:26)

² V tem članku bomo pregledali biblijske in sodobne primere, iz katerih bomo spoznali, kako iskren strah pred Bogom človeka okrepi, da se upre pritisku, da bi storil kaj napačnega, in opogumi za to, da naredi, kar je prav. Videli bomo, kako nam lahko strah pred Bogom prinese srečo, saj nas navaja, da popravimo svojo življenjsko pot, kot je to storil kralj David. Videli pa bomo tudi, da je zdrav strah pred Jehovom zares dragocena dediščina, ki jo lahko starši dajo svojim otrokom. Pravzaprav je v Božji Besedi napisano tole zagotovilo: »Blagor mu [Srečen je, NW], kdor se boji GOSPODA.« (Psalm 112:1)

Zopet srečni

3. Kaj je Davidu pomagalo, da si je potem, ko je grešil, opomogel?

³ Kakor smo obravnavali v prejšnjem članku, David ob treh pomembnih priložnostih ni pokazal primernega strahu pred Bogom in je grešil. Toda s tem, kako se je odzval na Jehovovo discipliniranje, je pokazal, da je bil v resnici bogaboječ človek. Strahospoštovanje, ki ga je čutil do Boga, ga je navedlo, da je priznal krivdo, popravil svojo življenjsko pot in ponovno prišel v dober odnos z Jehovom. Čeprav je s svojimi napakami sebi in drugim nakopal trpljenje, ga je Jehova zaradi iskrenega kesanja še naprej podpiral in blagoslavljal. Davidov  zgled lahko nedvomno opogumi današnje kristjane, ki so morda resno grešili.

4. Kako lahko strah pred Bogom nekomu pomaga, da ponovno najde srečo?

⁴ Poglejmo, kaj se je zgodilo Sonji. * Čeprav je služila kot polnočasna oznanjevalka, je zašla v slabo družbo, se zapletla v nekrščansko ravnanje in bila izobčena iz krščanske občine. Ko se je spametovala, je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da je obnovila svoj odnos z Jehovom. Kasneje je bila ponovno sprejeta v občino. Vse to obdobje ni v njej nikoli ugasnila želja, da bi služila Jehovu. Pozneje je ponovno pričela polnočasno pionirati. Čez čas se je poročila z dobrim krščanskim starešinom in sedaj skupaj z njim radostno služi v občini. Čeprav obžaluje, da je za nekaj časa skrenila s krščanske poti, pa je srečna, da ji je strah pred Bogom pomagal, da se je vrnila.

Boljše je trpeti kakor grešiti

5., 6. Pojasnite, kako in zakaj je David Savlu dvakrat prizanesel.

⁵ Seveda je veliko boljše, kadar človek zaradi strahu pred Bogom niti ne greši. Tako je bilo z Davidom. Nekoč, ko je bežal pred Savlom in njegovimi tri tisoč vojaki, se je s svojimi možmi skrival v jami, in prav v to jamo je stopil Savel. Možje so Davida nagovarjali, naj Savla usmrti. Ali mu ni Jehova dal njegovega smrtnega sovražnika v roko? David se je tiho priplazil k Savlu in odrezal kos blaga z roba njegovega oblačila. Ker se je bal Boga, mu je vest očitala že to sorazmerno neškodljivo dejanje. Svoje vznemirjene može je ukrotil z besedami: »GOSPOD me obvaruj, da ne storim te stvari Gospodu svojemu, maziljencu GOSPODOVEMU, da bi iztegnil roko zoper njega; kajti on je maziljenec GOSPODOV!« * (1. Samuelova 24:1–7)

⁶ Spet drugič so se Savel in njegovi možje pred nočjo utaborili in nanje je prišlo »trdno spanje od GOSPODA«. David in njegov pogumni nečak Abisaj sta se pritihotapila v samo središče tabora, prav do spečega Savla. Abisaj je hotel z njim opraviti enkrat za vselej. David pa ga je ustavil z vprašanjem: »Kdo bi smel iztegniti roko zoper maziljenca GOSPODOVEGA, pa ostati brez kazni?« (1. Samuelova 26:9, 12)

7. Kaj je Davida obvarovalo, da ni grešil?

⁷ Zakaj ni David usmrtil Savla, ko pa je za to imel dvakrat priložnost? Ker se je bolj bal Jehova kakor pa Savla. Zaradi primernega strahu pred Bogom se je raje odločil za to, da bo trpel, če bo to nujno, kakor pa da bi grešil. (Hebrejcem 11:25) Popolnoma je bil prepričan, da Jehova skrbi za svoje ljudstvo in zanj osebno. Vedel je, da bo, če bo Boga ubogal in mu zaupal, srečen in zelo blagoslovljen, če pa se za Boga ne bi zmenil, bi si nakopal njegovo neodobravanje. (Psalm 65:4) Poleg tega je vedel, da bo Bog izpolnil svojo obljubo in ga postavil za kralja, Savla pa bo ob svojem času in na svoj način odstavil. (1. Samuelova 26:10)

Strah pred Bogom je ključ do sreče

8. Kakšen zgled nam je dal David glede tega, kako naj bi ravnali, ko smo pod pritiskom?

⁸ Kristjani lahko pričakujemo posmehovanje, preganjanje in druge preizkušnje. (Matej 24:9; 2. Petrovo 3:3) Včasih lahko imamo težave tudi zaradi sočastilcev. Vendar vemo, da Jehova vse vidi, da sliši naše molitve in bo ob pravem času poravnal stvari po svoji volji. (Rimljanom 12:17–21; Hebrejcem 4:16) Zato se ne bojmo naših nasprotnikov, temveč Boga, in čakajmo nanj, da nas reši. Podobno kakor David se ne maščujmo, niti se za to, da bi ubežali trpljenju, ne odpovejmo pravičnim načelom. Če bomo tako ravnali, bomo na koncu srečni. Kako le?

9. Povejte primer, kako lahko strah pred Bogom človeku prinese veselje, čeprav doživlja preganjanje.

 ⁹ »Spominjam se neke matere in njene najstniške hčere, ki zaradi krščanske nevtralnosti nista hoteli kupiti izkaznic politične stranke,« pripoveduje dolgoletni misijonar v Afriki. »Skupina moških ju je brutalno pretepla, nato pa jima ukazala, naj gresta domov. Ko sta hodili proti domu, si je mati prizadevala potolažiti jokajočo hčer, ki je skušala razumeti, zakaj se je vse to zgodilo. Takrat nista bili veseli, toda ohranili sta čisto vest. Pozneje sta bili srečni, da sta ubogali Boga. Če bi izkaznici kupili, bi bili moški presrečni. Dali bi jima pločevinke z brezalkoholno pijačo in okoli njiju plesali vso pot do doma. Toda dekle in mati bi vedeli, da sta poteptali pravična načela, zato ne bi bilo bolj nesrečnih ljudi na svetu od njiju.« Zaradi strahu pred Bogom jima je bilo to prihranjeno.

10., 11. Kaj dobrega je doživela neka ženska, ker se je bala Boga?

¹⁰ Strah pred Bogom je ključ do sreče tudi v okoliščinah, ko je preizkušeno spoštovanje do svetosti življenja. Ko je bila Mary tretjič noseča, ji je zdravnik svetoval, naj splavi. »Ste v nevarnosti,« je rekel. »Vaše zdravstveno stanje se lahko vsak trenutek zaplete in umrli boste v 24 urah. Takrat bo umrl tudi otrok. V nobenem primeru vam ne zagotavljamo, da bo dojenček normalen.« Takrat je Mary z Jehovovimi pričami preučevala Biblijo, vendar se še ni krstila. »Toda sklenila sem,« pripoveduje, »da bom služila Jehovu, zato sem bila odločena, da ga ubogam, pa naj se zgodi kar koli.« (2. Mojzesova 21:22, 23, NW)

¹¹ Mary je med nosečnostjo vneto preučevala Biblijo in skrbela za svojo družino. Nazadnje je rodila. »Porod je bil malce težji kakor pri prvih dveh otrokih, toda večjih zapletov ni bilo,« pripoveduje. Ker se je bala Boga, je ohranila čisto vest in se kmalu krstila. Ko je otrok odrastel, se je tudi sam naučil bati Jehova, in sedaj služi v podružničnem uradu Jehovovih prič.

‚Ohrabrimo se v Jehovu‘

12. Kako je strah pred Bogom okrepil Davida?

¹² Strah pred Jehovom pa ni Davida samo ščitil pred tem, da bi ravnal napačno. Krepil ga je, da je v težavnih okoliščinah odločno in modro ukrepal. Na begu pred Savlom se je za eno leto in štiri mesece skupaj s svojimi ljudmi zatekel v Ziklag na filistejskem podeželju. (1. Samuelova 27:5–7) Ko so nekoč bili možje zdoma, so roparski Amalekovci mesto požgali in odpeljali s seboj vse njihove žene, otroke in črede. Ko so se David in njegovi možje vrnili in videli, kaj se je zgodilo, jih je premagal jok. Njihova žalost se je kmalu spremenila v zagrenjenost in pričeli so se pogovarjati, da bi Davida kamenjali. David je bil v hudi stiski, vendar ni obupal. (Pregovori 24:10) Ker se je bal Jehova, se je obrnil k njemu in ‚se ohrabril v GOSPODU [Jehovu, NW]‘. Z Božjo pomočjo je s svojimi možmi dohitel Amalekovce in dobil nazaj vse, kar so jim odvzeli. (1. Samuelova 30:1–20)

13., 14. Kako je strah pred Bogom pomagal neki kristjanki, da se je prav odločala?

¹³ Današnji Božji služabniki se občasno prav tako spoprijemajo z okoliščinami, v katerih morajo pokazati zaupanje v Jehova in pogum, da odločno ukrepajo. Razmislimo denimo o Kristini, ki je že v zgodnji mladosti preučevala Biblijo z Jehovovimi pričami. Vendar jo je želja, da bi postala koncertna pianistka, gnala, da je na tem področju zelo napredovala. Poleg tega ji misel, da bi morala oznanjevati, ni bila nič kaj prijetna, zato se je bala sprejeti odgovornosti, ki bi prišle s krstom. Ko je še naprej preučevala Božjo Besedo, je pričela čutiti njeno moč. Učila se je strahu pred Jehovom in spoznala, da Jehova pričakuje, da ga njegovi služabniki ljubijo z vsem srcem, umom, dušo in močjo. (Marko 12:30) To jo je spodbudilo, da se je posvetila Jehovu in krstila.

 ¹⁴ Kristina je prosila Jehova, da bi ji pomagal duhovno napredovati. »Vedela sem, da morajo koncertni pianisti nenehno potovati in sklepati pogodbe za vsaj 400 koncertov na leto,« pojasnjuje. »Zato sem sklenila, da postanem učiteljica, saj bi tako lahko finančno skrbela zase in služila kot polnočasna oznanjevalka.« Takrat je bila že na programu, da bo prvič nastopila v najbolj znameniti koncertni dvorani v državi. »Ta prvi koncert je bil hkrati tudi poslovilni,« pripoveduje. Pozneje se je poročila s krščanskim starešinom. Sedaj skupaj služita v podružničnem uradu Jehovovih prič. Vesela je, da ji je Jehova dal moč, da se je lahko prav odločala in da lahko sedaj svoj čas in moči namenja njegovi službi.

Dragocena dediščina

15. Kaj je želel David dati svojim otrokom in kako je to delal?

¹⁵ »Pridite, otroci, poslušajte me,« je napisal David. »Strahu GOSPODOVEGA vas bom učil.« (Psalm 34:11) David se je kot oče namenil dati svojim otrokom dragoceno dediščino: pristen, uravnovešen, zdrav strah pred Jehovom. S svojimi besedami in dejanji ni opisoval Jehova kot zahtevnega in strašnega Boga, ki bi bil takoj pripravljen kaznovati vsak prestopek svojih zakonov, temveč ga je prikazoval kot ljubečega in skrbnega očeta zemeljskih otrok, ki je pripravljen odpuščati. »A zmote – kdo jih zaznava?« je vprašal David. Nato je pokazal prepričanje, da se Jehova ne ukvarja neprestano z našimi napakami, ko je dodal: »I skritih me odveži pregreškov!« David je bil prepričan, da bo, če se bo trudil po najboljših močeh, s svojimi besedami in mislimi za Jehova sprejemljiv. (Psalm 19:12, 14)

16., 17. Kako lahko starši učijo svoje otroke, da se bojijo Jehova?

 ¹⁶ David je zgled za današnje starše. »Starša sta naju vzgajala tako, da nama je bila pot resnice nekaj prijetnega,« pravi Ralph, ki skupaj s svojim bratom služi v podružničnem uradu Jehovovih prič. »Ko sva bila še majhna, smo se pogovarjali o dejavnostih v občini in od njiju sva se nalezla navdušenja nad resnico. Vzgajala sta naju tako, da verjameva, da sva lahko koristna v Jehovovi službi. Pravzaprav smo kot družina kar nekaj let živeli v državi, kjer močno potrebujejo več kraljestvenih oznanjevalcev, in pomagali ustanavljati nove občine.

¹⁷ Na pravi poti nisva ostala zato, ker bi nama starša postavljala številna toga pravila, temveč ker je bil Jehova za njiju stvaren ter zelo zelo prijazen in dober. Prizadevala sta si, da bi Ga bolj in bolj spoznavala ter Mu ugajala, od njiju pa sva se učila tudi iskrenega strahu pred Bogom in ljubezni do njega. Tudi ko sva storila kaj napačnega, nama nista dala občutka, da naju Jehova nima več rad, niti nama nista v jezi postavljala nepotrebnih omejitev. Običajno sta se usedla skupaj z nama in nama samo govorila; mama je včasih pri tem, ko je skušala doseči najino srce, imela solze v očeh. In je delovalo. Iz besed in dejanj najinih staršev sva se naučila, da je strah pred Jehovom nekaj čudovitega, biti njegova Priča pa je v veselje in zadovoljstvo ter nikakor ni breme.« (1. Janezovo 5:3)

18. Kaj bomo pridobili, če se bomo bali pravega Boga?

¹⁸ ‚Zadnje Davidove besede‘ so med drugim bile: »Pride vladar ljudem, pravičen, ki vlada v strahu Božjem, in bode kakor svetloba jutranja, ko solnce vzhaja.« (2. Samuelova 23:1, 3, 4) Salomon, Davidov sin in naslednik, je očitno doumel pomen teh besed, saj je Jehova prosil, naj mu da »poslušno srce« in zmožnost, da ‚razločuje med dobrim in hudim‘. (1. kraljev 3:9, SSP) Zavedal se je, da je strah pred Jehovom pot do modrosti in sreče. Pozneje je v sklepnih besedah biblijske knjige Propovednik napisal: »Poslušajmo konec vse propovedi: Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova. Zakaj Bog privede vsako delo, bodisi dobro ali hudo, na sodbo o vsem skritem.« (Propovednik 12:13, 14) Če ravnamo po tem nasvetu, bomo dejansko spoznali, da »plačilo krotkosti in strahu GOSPODOVEGA« nista le modrost in sreča, temveč tudi »bogastvo in čast in življenje«. (Pregovori 22:4)

19. Kako moramo ravnati, če želimo razumeti, kaj pomeni »bati se Jehova«?

¹⁹ Iz biblijskih in sodobnih primerov vidimo, da primeren strah pred Bogom pozitivno vpliva na življenje pravih Jehovovih služabnikov. Ta strah nas ne le ščiti pred tem, da bi storili kaj, kar našemu nebeškemu Očetu ne bi ugajalo, temveč nas tudi opogumlja, da se lahko spoprimemo z nasprotniki. Poleg tega nas krepi, da zdržimo v preizkušnjah in stiskah, ki pridejo na našo pot. Zato, mlajši in starejši, marljivo preučujmo Božjo Besedo, o tem, kar se učimo, poglobljeno premišljujmo ter se z rednimi in srčnimi molitvami zbližujmo z Jehovom. Tako ne bomo le našli ‚spoznanja o Bogu‘, temveč bomo tudi razumeli, kaj pomeni »bati se Jehova«. (Pregovori 2:1–5, NW)

[Podčrtni opombi]

Ali lahko pojasnite?

Kako lahko strah pred Bogom:

• pomaga človeku, ki je resno grešil, da si opomore?

• človeka, ki je v preizkušnjah in preganjanju, osreči?

• človeka krepi, da izpolnjuje Božjo voljo?

• postane dragocena dediščina naših otrok?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 26]

Ker se je David bal Jehova, ga je to zadrževalo, da ni ubil kralja Savla

[Slika na strani 29]

Strah pred Bogom je dragocena dediščina, ki jo lahko starši dajo svojim otrokom