Ne morete ga prihraniti, zato ga dobro porabite

»ČAS je denar,« pravi znani rek. V resnici pa se čas precej razlikuje od denarja ali drugih gmotnih reči. Ne morete ga prihraniti, kot to lahko storite z denarjem, gorivom, s hrano oziroma številnimi drugimi stvarmi. Če bi ga skušali dati na stran, tako da ga ne bi porabili, bi bilo naše početje jalovo. Kaj se zgodi, če po osmih urah spanja skušate prihraniti ostanek dneva, tako da ne počnete ničesar? Na koncu so neizrabljene ure za vedno izgubljene.

Čas lahko primerjamo z veliko deročo reko, ki vedno teče naprej. Ne morete je ustaviti, niti izkoristiti vsake kaplje, ki gre mimo. Že pred stoletji so ljudje na obrežje rek postavljali vodna kolesa. Z njimi so izkoriščali energijo tekoče vode za pogon svojih mlinov, žag, črpalk in kladiv. Podobno lahko tudi vi izkoristite čas. Zakaj bi ga skušali prihraniti, ko pa ga lahko porabite za opravljanje dobrih del? Pri tem se boste morali spoprijeti z dvema glavnima kradljivcema časa – odlašanjem in z njim tesno povezanim neredom. Najprej poglejmo, kako je z odlašanjem.

Ne odlašajte!

Neki pregovor se glasi: »Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.« Vendar nekateri ljudje radi rečejo: »Kar lahko počaka do naslednjega tedna, ne stori že jutri.« Kadar so pred zahtevno nalogo, izberejo lažjo pot in odlašajo. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je beseda »odlašati« takole definirana: »Delati, da se kaj ne opravi ob določenem času.« Odlašanje rado preide v navado. Ko pritisk postaja vedno hujši, se tisti, ki odlaša, razbremeni tako, da nalogo potisne v ozadje in uživa v na novo pridobljenem »prostem času«, vse dokler mu že voda ne teče v grlo.

Včasih je treba zaradi telesnega in duševnega počutja morda preložiti nekatera ali celo vsa dela na kasnejši čas. Poleg tega se mora vsakdo občasno umakniti iz vsakdanje rutine, da si nabere novih moči. Tudi Božji Sin v tem ni bil izjema. Jezus je bil zelo zaposlen z oznanjevanjem, vendar si je znal vzeti čas zase in to so storili tudi njegovi učenci. (Marko 6:31, 32) Takšen počitek je koristen. Toda odlašanje je nekaj drugega – ponavadi je škodljivo. Poglejmo si primer.

 Dekle ima še tri tedne, da se pripravi na matematični test. Pregledati mora veliko gradiva iz zapiskov in knjig. Sedaj je pod pritiskom. Odlašanje jo mami in navsezadnje se ujame v njegovo zanko. Morala bi se učiti, a gleda televizijo. Dan za dnem odlaša. Nato pa mora zadnjo noč zavihati rokave. Sede za mizo in prične pregledovati gradivo.

Ure bežijo. Medtem ko drugi člani družine spijo, se prisili k maratonskemu učenju; skuša si zapomniti enačbe, kosinuse in kvadratne korene. V šoli ima naslednji dan težave s testnimi vprašanji, ki jim zaradi utrujenosti ni kos. Zbere premalo točk in testa ne opravi. Ponovno mora preučiti snov in morda bo morala ponavljati razred.

To dekle je odlašanje zelo drago stalo. Obstaja pa biblijsko načelo, ki lahko ljudem pomaga, da se ognejo podobnim okoliščinam. »Skrbno [. . .] pazite, da ne boste živeli kot nemodri, ampak kot modri, in kar najbolj izrabljajte svoj čas,« je napisal apostol Pavel. (Efežanom 5:15, 16) Kristjane je spodbujal, naj modro rabijo svoj čas za duhovne dejavnosti, načelo pa lahko pride prav še na mnogih drugih pomembnih področjih življenja. Ker se običajno lahko sami odločimo, kdaj bomo opravili kako delo, ga bomo bolje in hitreje izpeljali, če se ga bomo lotili, ko bo čas »najbolj« ugoden. Kot pokaže biblijska vrstica, tako ravna »modri« človek.

Kdaj bi bil za to dekle ‚najboljši čas‘ za učenje? Če bi vsak večer temu posvetila kakih 15 minut, bi postopoma lahko predelala vse gradivo. Ne bi ji bilo treba prebedeti zadnje noči in se odreči tako zelo potrebnemu spanju. Na dan testa bi bila spočita in popolnoma pripravljena ter bi imela veliko več možnosti za dobro oceno.

Kadar torej dobite kako delo, določite ‚najboljši čas‘ zanj in ga opravite. Tako se boste ognili zanki odlašanja in neprijetnim posledicam. Poleg tega boste zadovoljni, saj bo delo dobro opravljeno. To je še posebej pomembno, kadar so z njim povezani tudi drugi ljudje, kot je to pri nalogah v krščanski občini.

Rešite se odvečnih stvari

Že prej smo omenili, da je drugi dejavnik, ki nam jemlje dragoceni čas in se ga moramo ogibati, nered. Zavedamo se, da potrebujemo čas, če želimo z rečmi delati, jih urejati, porabljati, čistiti, shranjevati in zanje skrbeti. Več reči zahteva več časa. V prostoru ali hiši, kjer je natrpanih veliko stvari, je delo bolj zamudno in utrudljivo kot v manj napolnjenih prostorih in na pospravljenih površinah. Pa še nekaj: Bolj ko se stvari nabirajo, dlje traja, da pridemo do tega, kar potrebujemo.

Strokovnjaki za gospodinjstvo pravijo, da skoraj polovico časa pri čiščenju zapravimo za »navlako in smeti; moramo jih urejati in pospravljati ter se jim ogibati«. Podobno je  tudi na drugih področjih življenja. Če torej želite bolje porabljati čas, pozorno preglejte svojo okolico. Ali vam navlaka jemlje prostor, vas ovira pri gibanju in, kar je najhujše, z njo zapravljate čas? Če je tako, se odvečnih reči rešite.

Morda se jim ne boste mogli kar preprosto odreči. Zavreči reči, ki jih cenite, a ne potrebujete, je lahko boleče – skoraj tako, kot če bi izgubili dobrega prijatelja. Kako pa se lahko za neko stvar odločite, ali naj se je znebite ali ne? Nekateri upoštevajo »pravilo enega leta« – tisto, česar niste uporabili eno leto, zavrzite. Morda pa še vedno omahujete. Kaj tedaj? Počakajte še šest mesecev. Ko na koncu po letu in pol ugotovite, da reči niste uporabili, se vam bo mogoče lažje posloviti od nje. Kakor koli že, navlake naj bi se znebili – tako boste lahko boljše porabili svoj čas.

Seveda navlaka niso samo reči, ki jih imamo doma ali na delovnem mestu. Jezus je omenil ‚skrbi te stvarnosti in varljivo moč bogastva‘, ki lahko Božjo »besedo zadušijo«, in človek v služenju Bogu »neha rojevati sadove«. (Matej 13:22) Ljudje si lahko natrpamo življenje s toliko dejavnostmi in opravili, da stežka najdemo čas za prepotrebno uravnovešenost in vzdrževanje duhovne rutine. Zato lahko duhovno oslabimo in na koncu popolnoma izgubimo upanje na Božji obljubljeni novi svet, ki bo trajal večno in v katerem človeku ne bo zmanjkalo časa za dejavnosti, ki mu prinašajo resnično zadovoljstvo in veselje. (Izaija 65:17–24; 2. Petrovo 3:13)

Ali stalno prilagajate svoj urnik vsem dejavnostim, za katere se vam zdi, da so nujne – pa naj so povezane z zaposlitvijo, domom, avtomobilom, s konjički, potovanji, z rekreacijo, družabnimi dogodki oziroma s celo kopico drugih reči? Če je tako, je morda čas, da razmislite o tem, kako bi se rešili navlake in se bolj posvetili duhovnim rečem.

Neki drug znan pregovor pravi: »Ura teče, nič ne reče.« Čas neustavljivo teče podobno kot reka. Nikoli ne gre v nasprotno smer, pa tudi prihraniti se ga ne da – ko je enkrat izgubljen, je za vedno izgubljen. Vendar ga lahko z upoštevanjem nekaterih preprostih biblijskih načel in z nekaj praktičnimi koraki izkoristimo. Obenem pa poskrbimo za to, ‚kar je pomembnejše‘ in nam bo večno koristilo ter bo »v slavo in hvalo Bogu«. (Filipljanom 1:10, 11)

[Slika na straneh 8, 9]

Čas se da podobno kot tekočo vodo izkoristiti za dobro delo

[Slika na strani 9]

Kdaj je zanjo ‚najboljši čas‘ za pripravo na test?

[Slika na strani 10]

Delo v natrpanem prostoru je zamudno in utrujajoče