Strah pred Bogom »je šola modrosti«

PRAVA modrost je priredila veliko gostijo. Poslala je »dekle svoje vabit po najvišjih krajih v mestu: ‚Kdorkoli je preprost [neizkušen, NW], naj se obrne sem!‘ In kdor je brezumen, njemu reče: ‚Pridite, jejte kruh moj in pijte vino, ki sem ga zmešala! Zapustite abotnost in živíte in ravno stopajte po poti razumnosti!‘« (Pregovori 9:1–6)

Gostovanje pri mizi, ki jo je pripravila modrost, nikoli nima kakršnih koli slabih ali škodljivih posledic. Božja modrost se zrcali v navdihnjenih pregovorih. Če ji prisluhnemo in jo sprejmemo, bodo rezultati vedno samo dobri. Glede tega niso nobena izjema modri izreki, zapisani v Pregovorih 15:16–33. * Upoštevanje nasvetov teh kratkih in jedrnatih pregovorov nam bo pomagalo, da bomo zadovoljni z manj imetja, da bomo napredovali ter v življenju okušali veselje. Poleg tega se bomo lahko tudi modro odločali in ostali na poti, ki pelje v življenje.

Ko je manj boljše

»Boljše je malo s strahom GOSPODOVIM nego obilen zaklad z nemirom,« pravi Salomon, kralj starodavnega Izraela. (Pregovori 15:16) Kako nespametno je, če se človek ne meni za Stvarnika in mu je v življenju najpoglavitnejše to, da se žene za gmotnim imetjem. Njegovo življenje je polno utrujajočega pehanja in hudih skrbi. Kako pomilovanja vredno bi bilo, ko bi na stara leta spoznal, da je bilo njegovo celotno življenje prazno in puhlo! To, da si kopičimo veliko imetja in skupaj z njim ‚nemir‘, nikakor ni modro. Veliko boljše je, da se naučimo skrivnosti, kako biti zadovoljni, in v skladu s tem tudi živimo. Pravo zadovoljstvo namreč ne izvira iz gmotnega imetja, temveč iz strahu pred Jehovom, torej iz tega, da smo z njim v dobrem odnosu. (1. Timoteju 6:6–8)

Salomon je poudaril, da so dobri medsebojni odnosi veliko dragocenejši od obilja gmotnih reči. Izjavil je: »Boljša skleda zelja, kjer je ljubezen, nego pitan vol, kjer je sovraštvo.« (Pregovori 15:17) Veliko boljše je, da v družini prevladuje ljubeče ozračje, kakor pa to, da se miza šibi pod obilico izbranih jedi. Enostarševske družine utegnejo imeti zelo malo gmotnih sredstev. V nekaterih deželah si lahko ljudje privoščijo le preprosto hrano. Kljub temu pa se družinam, v katerih vladata ljubezen in naklonjenost, dobro godi.

Vendar lahko tudi tam, kjer na splošno prevladuje ljubeče ozračje, nastopijo težave. Kdo od družinskih članov lahko reče ali stori  kaj, s čimer drugega užali. Kako naj bi se slednji na to odzval? V Pregovorih 15:18 piše: »Mož togoten dela zdražbo, potrpežljiv pa potolaži prepir.« Mir bo ohranil, če se bo odzval blago, in ne jezno. Nasvet iz tega pregovora velja tudi za druga področja v življenju, denimo za občinske dejavnosti in oznanjevanje.

Ko je ‚steza uglajena‘

Naslednji pregovor poudari razliko med tistim, ki ni pozoren na modrost, in tistim, ki je. »Lenuha pot je kakor trnjev plot,« pravi modri kralj, »poštenih steza pa je uglajena.« (Pregovori 15:19)

Trnjev plot je živa meja, polna trnov in bodic. Lenuh si izmišlja raznovrstne ovire, zato da bi se lahko izgovoril, ker se ni lotil dela. Po drugi strani pa se pošteni ljudje ne obremenjujejo z ovirami, s katerimi bi se morda srečali. Svoje delo opravljajo marljivo in se posvečajo nalogi, ki jo trenutno imajo. S tem se ognejo mnogim mučnim problemom, ki bi jih lahko doleteli, če bi bili brezbrižni. Njihova pot je »uglajena«, kar pomeni, da napredujejo. Lotijo se svojega dela in se veselijo napredka.

Vzemimo si za primer pridobivanje spoznanja iz Božje Besede in napredovanje k zrelosti. Za to se je treba truditi. Posameznik se lahko kaj hitro izgovarja, da Biblije ne more tako marljivo preučevati zato, ker je bolj malo izobražen, ne zna dobro brati ali pa ima slab spomin. Koliko boljše je, da na to ne gleda kot na ovire na poti do spoznanja! Četudi imamo omejene sposobnosti, se lahko potrudimo in izboljšamo v branju ter v razumevanju tega, kar preberemo, morda tako, da po potrebi pogledamo v slovar. Pri tem, da bi si pridobili spoznanje in duhovno napredovali, nam pomaga pozitivno stališče.

Ko ‚se oče veseli‘

»Moder sin razveseljuje očeta,« pravi izraelski kralj, »človek bedak pa zaničuje mater  svojo.« (Pregovori 15:20) Mar niso starši veseli, kadar njihovi otroci ravnajo modro? Jasno je, da morajo starši za takšen dober izid svoje otroke vzgajati in poučevati. (Pregovori 22:6, NW) Toda v kakšno veselje je moder sin svojim staršem! Po drugi strani pa jim nespameten sin povzroča neskončno gorje.

Modri kralj besedo veselje omeni tudi v drugačnem sobesedilu: »Neumnost je brezumnemu v veselje, mož razumni pa stopa naravnost naprej.« (Pregovori 15:21) Brezumni oziroma nerazsodni se rad smeji neumnostim, kar ga nikakor ne more navdati s pristnim zadovoljstvom ali srečo. Razumni pa se zaveda, da ne bi bilo pametno, če bi začel ‚ljubiti užitke namesto Boga‘. (2. Timoteju 3:1, 4) Ker ga vodijo Božja načela, ostaja značajen in stopa naravnost naprej.

Ko ‚načrti uspejo‘

Božja načela pa nam lahko koristijo tudi na drugih področjih v življenju. V Pregovorih 15:22, NW, piše: »Kjer ni zaupnega pogovora, načrti propadejo, uspeh pa prinese množica svetovalcev.«

Pri zaupnem pogovoru gre za to, da se posameznika pogovarjata na samem in odkrito. Hebrejska beseda, ki je prevedena z ‚zaupen pogovor‘, lahko pomeni komunikacijo med ljudmi, ki so med seboj tesno povezani. To je veliko več kot le površinsko klepetanje, saj gre za odkrito izmenjavo misli in čustev. S takšno odprto komunikacijo lahko možje in žene ter starši in otroci prispevajo k temu, da med seboj živijo v miru in enotnosti. Če pa se v družini med seboj ne pogovarjajo zaupno, bodo razočarani in pojavile se bodo težave.

Kadar smo pred kakšno pomembno odločitvijo, je modro, da upoštevamo nasvet: »Uspeh pa prinese množica svetovalcev.« Ali ni denimo takrat, ko se odločamo glede izbire zdravljenja – še posebej kadar gre za resne zadeve – modro, da za mnenje povprašamo še enega ali dva zdravnika?

Veliko svetovalcev je nadvse pomembno imeti tudi takrat, ko skrbimo za duhovne reči. Kadar se starešine med seboj posvetujejo in skupaj najdejo modro rešitev, ‚načrti uspejo‘. Poleg tega bi morali novo postavljeni nadzorniki brez oklevanja za nasvet povprašati starejše in bolj izkušene starešine, še zlasti če je treba rešiti kaj težjega.

Ko ‚je odgovor v veselje‘

Kaj dobrega lahko dosežemo, če govorimo preudarno? »Veselje napravi možu odgovor ust njegovih,« pravi izraelski kralj, »kajti beseda o pravem času, o kako dobra!« (Pregovori 15:23) Ali nismo veseli, ko kdo upošteva  naš odgovor oziroma nasvet in se mu zadeva dobro izteče? Toda da bi bil naš nasvet učinkovit, moramo upoštevati dvoje.

Kot prvo mora nasvet trdno temeljiti na Božji Besedi, Bibliji. (Psalm 119:105; 2. Timoteju 3:16, 17) Kot drugo pa ga moramo izreči ob pravem času. Celo besede, ki so resnične, a izrečene ob nepravem času, lahko povzročijo škodo. To, da denimo komu svetujemo, še preden mu prisluhnemo, ni niti modro niti koristno. Kako pomembno je, da smo ‚hitri za poslušanje in počasni za govorjenje‘. (Jakob 1:19)

‚Pot življenja vodi navzgor‘

V Pregovorih 15:24 piše: »Pot življenja gre umnemu navzgor, da se ogne pekla [šeola, NW] navzdol.« Umen oziroma preudaren človek hodi po poti, ki pelje proč od šeola, splošnega groba človeštva. Beži pred škodljivimi navadami, kot so svobodna spolnost, zloraba drog in pijančevanje, s tem pa se ogne prezgodnji smrti. Njegova pot vodi v življenje.

Bodite pozorni na to, kako drugačna je pot tistih, ki niso preudarni: »Prevzetnih hišo podira GOSPOD, vdovi pa utrjuje meje. Gnusoba so GOSPODU zlobni naklepi, a čistih besede so mile. Nesrečno dela hišo svojo, kdor se žene za dobičkom, kdor pa sovraži darila [podkupnino], bo živel.« (Pregovori 15:25–27)

Izraelski kralj nam z naslednjim pregovorom pokaže, kako se ogniti običajni pasti: »Pravičnega srce premišlja, kaj naj govori, brezbožnih usta pa kar bruhajo hudobno.« (Pregovori 15:28) Kako dragocen je nasvet tega pregovora! Človek z nesmiselnimi in neumnimi odgovori, ki kar bruhajo iz njega, redkokdaj doseže kaj dobrega. Kadar pretehtamo različne dejavnike, ki se morda tičejo določene zadeve, tudi okoliščine in občutke drugih, je manj verjetno, da bi rekli kaj, kar bi kasneje lahko obžalovali.

Kako nam torej koristi, da se bojimo Boga in sprejemamo njegovo discipliniranje? Modri kralj odgovarja: »Daleč je GOSPOD od brezbožnih, pravičnih molitev pa sliši.« (Pregovori 15:29) Pravi Bog ni blizu brezbožnih. »Kdor odvrača uho svoje, da ne sliši postave,« piše v Bibliji, »tudi molitev njegova je gnusoba.« (Pregovori 28:9) Tisti, ki se bojijo Boga in si prizadevajo delati to, kar je  v njegovih očeh prav, lahko k njemu brez zadržkov molijo, povsem prepričani, da jih bo uslišal.

Kaj »razveseljuje srce«

Salomon pove primerjavo, ki spodbuja k razmišljanju: »Svetlost oči razveseljuje srce in dobro poročilo krepča kosti.« (Pregovori 15:30) Kosti so ‚krepke‘, ko so polne mozga. To poživlja celotno telo in razveseljuje srce. Veselo srce pa se zrcali v sijočih očeh. Tako na človeka vpliva dobro poročilo.

Ali nam niso poročila o tem, kako se čaščenje Jehova širi po vsem svetu, v pravo spodbudo? Ko izvemo, kaj vse se je doseglo pri oznanjevanju in pridobivanju učencev, smo resnično spodbujeni, da pri tem delu še bolj sodelujemo. (Matej 24:14; 28:19, 20) Ob tem, ko slišimo doživetja ljudi, ki sprejmejo Jehova za svojega Boga in se oprimejo pravega čaščenja, nam srce kar poskoči od veselja. »Dobra novica iz daljne dežele« ima zares močan vpliv, zato je zelo pomembno, da smo pri tem, ko poročamo svoje oznanjevanje, natančni in vestni! (Pregovori 25:25)

»Pred častjo gre ponižnost«

Modri kralj z naslednjimi besedami poudari, kako koristno je, da sprejmemo takšno ali drugačno discipliniranje: »Uho, ki posluša svarjenje življenja, bo bivalo med modrimi. Kdor se odteza pouku [discipliniranju, NW], zaničuje dušo svojo, kdor pa posluša svarjenje, pridobiva srce modro.« (Pregovori 15:31, 32) S svarjenjem ali discipliniranjem lahko dosežemo človekovo srce in ga popravimo, kar bo posamezniku pomagalo, da si bo pridobil zdravo pamet. Nič čudnega, da lahko ravno s ‚šibo discipliniranja‘ (NW) odpravimo ‚neumnost, ki je pripeta k dečkovemu srcu‘. (Pregovori 22:15) Tisti, ki prisluhne discipliniranju, si pridobi tudi modro srce, torej dobre motive. Po drugi strani pa človek, ki odkloni discipliniranje, odkloni tudi življenje.

Zares nam koristi, če modrost sprejmemo z odprtimi rokami in se ponižno podredimo njenemu discipliniranju. To nam ne bo prineslo le zadovoljstva, napredka, veselja in uspeha, ampak tudi čast in življenje. Za konec v Pregovorih 15:33 piše: »Strah GOSPODOV je šola modrosti, in pred častjo gre ponižnost.«

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 17]

Veliko boljše je, da v družini prevladuje ljubeče ozračje, kakor pa to, da se miza šibi pod obilico izbranih jedi

[Slika na strani 18]

S pozitivnim stališčem si lahko kljub morebitnim omejitvam pridobivamo spoznanje

[Slika na strani 19]

Pri zaupnem pogovoru gre za odkrito izmenjavo misli in čustev

[Slika na strani 20]

Ali veste, kako »dobro poročilo krepča kosti«?