Job – zdržljiv in značajen mož
Job – zdržljiv in značajen mož
»Si li opazoval hlapca mojega Joba? Kajti njemu ni na zemlji enakega, mož je popoln in pošten, ki se boji Boga in varuje hudega.« (JOB 1:8)
1., 2. a) Katere nepričakovane nesreče so zadele Joba? b) Opišite, kako je Job živel, preden so ga zadele nesreče.
ZDELO se je, da ima vse – bogastvo, ugled, zdravje in srečno družino. Nato pa je v treh zaporednih nesrečah čez noč izgubil imetje. Zatem so mu v pobesnelem neurju umrli vsi otroci. Kmalu nato pa je hudo zbolel – po celem telesu je dobil boleče ture. Verjetno ste že ugotovili, da govorimo o Jobu – glavni osebi v biblijski knjigi z istim imenom. (Job 1. in 2. poglavje)
2 »O da bi bil še kakor v nekdanjih mesecih,« je vzdihoval Job. (Job 3:3; 29:2) Komu se ne toži po nekdanjih časih, ko ga doleti nesreča? Job je živel značajno in zdelo se je, da ga zato nikoli ne bo zadelo nič slabega. Ugledni ljudje so ga spoštovali in se k njemu obračali po nasvete. (Job 29:5–11) Bil je bogat, toda na denar je gledal uravnovešeno. (Job 31:24, 25, 28) Kadar je opazil, da so vdove ali sirote v stiski, jim je pomagal. (Job 29:12–16) Tudi svoji ženi je bil zvest. (Job 31:1, 9, 11)
3. Kako je na Joba gledal Jehova?
3 Job je častil Boga, zato temu, kako je živel, ni bilo kaj očitati. »Njemu ni na zemlji enakega,« je dejal Jehova, »mož je popoln in pošten, ki se boji Boga in varuje hudega.« (Job 1:1, 8) Kljub temu da je bil moralno značajen, so mu nesreče, ki so se zgrnile nadenj, uničile lepo življenje. Vse, za kar si je prizadeval, je izginilo, njegov značaj pa so preizkusili bolečina, trpljenje in razočaranje.
4. Zakaj bo dobro, da bomo razmislili o Jobovi boleči preizkušnji?
4 Seveda Job nikakor ni edini Božji služabnik, ki ga je doletela strašna nesreča. Tudi mnogi današnji kristjani so že doživeli podobne preizkušnje. Zaradi tega si našo pozornost zaslužita naslednji vprašanji: Kako nam lahko to, da se spomnimo Jobove boleče preizkušnje, pomaga, ko nas doleti nesreča? In kako se lahko iz tega naučimo bolje sočustvovati s tistimi, ki trpijo?
Sporno vprašanje glede zvestovdanosti in preizkus značajnosti
5. Zakaj je po Satanovem mnenju Job služil Bogu?
5 Jobovo doživetje je bilo nekaj posebnega. Hudič je namreč, ne da bi Job to vedel, podvomil o njegovih motivih za služenje Bogu. Ko je Jehova na zboru nebeških stvarjenj Satana opozoril na Jobove dobre lastnosti, mu je ta odgovoril: »Nisi li kroginkrog varno ogradil njega in hiše njegove in karkoli ima?« Trdil je, da Joba, kot tudi vse druge Božje služabnike, motivira sebičnost. »Pa le iztegni roko svojo in se dotakni vsega, kar ima, gotovo se ti v obraz tebe odreče!« je dejal Jehovu. (Job 1:8–11)
6. Katero pomembno sporno vprašanje je načel Satan?
6 To sporno vprašanje ni bilo nepomembno. Satan je spodbijal to, kako Jehova izvaja svojo vrhovno oblast. Ali je res mogoče, da Bog vesolju vlada z ljubeznijo? Ali pa bo, kot je želel prikazati Satan, na koncu vselej zmagala sebičnost? Jehova je Satanu dopustil, da je Joba vpletel v precedenčni primer, saj je zaupal svojemu služabniku, da bo ostal značajen in zvestovdan. Zato je Satan osebno začel nad Joba zgrinjati nesrečo za nesrečo. Ker mu ni uspelo v prvih napadih, je Joba udaril z mučno boleznijo. »Kožo za kožo, in vse, kar ima človek, da za življenje svoje,« je trdil. (Job 2:4)
7. Katere tegobe, podobne Jobovim, doživljajo današnji Božji služabniki?
7 Danes večina kristjanov ne doživi toliko hudega, kot ga je doživel Job, se pa spoprijemajo z drugačnimi stiskami. Mnogi so preganjani ali pa imajo probleme v družini. Človeka lahko spravi na tla tudi pomanjkanje gmotnih sredstev ali bolezen. Nekateri so za svojo vero morali žrtvovati življenje. Seveda ne smemo misliti, da vsako nesrečo, ki nas zadene, povzroči Satan. Pravzaprav smo za nekatere probleme krivi sami, ker delamo napake, trpimo pa lahko tudi zato, ker smo podedovali kakšno bolezen. (Galačanom 6:7) Poleg tega se nihče od nas ne more zoperstaviti tegobam staranja in naravnim nesrečam. V Bibliji jasno piše, da Jehova sedaj ne dela čudežev, da bi svoje služabnike zaščitil pred temi nadlogami. (Propovednik 9:11)
8. Kaj morda skuša doseči Satan, ko smo v težavah?
8 Vseeno pa Satan lahko izkoristi težave, ki jih prenašamo, da bi nam spodkopal vero. Apostol Pavel je omenil, da ga je mučil ‚trn v telesu, Satanov angel, ki ga je stalno tepel‘. (2. Korinčanom 12:7) S čimer koli je že imel Pavel problem – s telesnim zdravjem, morda s slabim vidom, ali s čim drugim – je vedel, da lahko Satan to težavo in z njo povezano nezadovoljstvo izkoristi ter ga oropa radosti in značajnosti. (Pregovori 24:10) Danes Satan morda vpliva na družinske člane, sošolce ali celo na diktatorske oblasti, da tako ali drugače preganjajo Božje služabnike.
9. Zakaj nas težave in preganjanje ne bi smeli pretirano presenetiti?
9 Kako se lahko s takšnimi problemi uspešno spoprimemo? Na njih glejmo kot na priložnost, da pokažemo, da to, da ljubimo Jehova in se mu podrejamo kot vrhovnemu vladarju, ni nekaj trenutnega. (Jakob 1:2–4) Če se zavedamo, kako pomembno je, da ostanemo zvestovdani Bogu, nam bo to pomagalo, da bomo ne glede na to, kaj nam stisko povzroča, ostali duhovno uravnovešeni. Apostol Peter je kristjanom pisal: »Ljubljeni, naj vas nikar ne bega ogenj, ki gori med vami in vam je v preizkušnjo, kakor da bi se vam dogajalo kaj nenavadnega.« (1. Petrovo 4:12) Pavel pa je razložil: »Preganjani [bodo] vsi, ki želijo živeti bogovdano v Kristusu Jezusu.« (2. Timoteju 3:12) Satan še vedno spodbija značajnost teh, ki pričajo za Jehova, kot je to delal pri Jobu. Pravzaprav iz Biblije izvemo, da je v teh zadnjih dneh svoj napad na Božje ljudstvo še okrepil. (Razodetje 12:9, 17)
Nerazumevanje in slabi nasveti
10. Zaradi česa je Job še trpel?
10 Job pa je trpel še zaradi nečesa, kar je nam lahko prihranjeno. Ta Božji služabnik ni vedel, zakaj so se nanj zgrnile nesreče. Prišel je do napačnega sklepa, da ‚je GOSPOD dal in [da] je GOSPOD vzel‘. (Job 1:21) Verjetno je Satan premišljeno skušal Joba navesti na mišljenje, da mu je trpljenje povzročil Bog.
11. Povejte, kako se je Job odzval na nesrečo.
11 Job je bil povsem obupan, kljub temu pa ni hotel prekleti Boga, kot mu je to svetovala njegova žena. (Job 2:9, 10, SSP) ‚Videti je, da se hudobnim godi mnogo bolje kot meni,‘ je dejal. (Job 21:7–9) Verjetno se je spraševal: ‚Zakaj me Bog kaznuje?‘ Na trenutke si je želel celo umreti. »O da bi me shranil v šeolu, da bi me skril, dokler ne mine jeza tvoja!« je vzkliknil. (Job 14:13)
12., 13. Kako so na Joba vplivale besede njegovih treh prijateljev?
12 Joba so obiskali trije prijatelji, ki naj bi ‚ga milovali [z njim sočustvovali, NW] in [ga] tolažili‘. (Job 2:11) Vendar se je izkazalo, da so bili ‚sitni tolažniki‘. (Job 16:2) Job bi se morda bolje počutil, če bi lahko prijateljem zaupal svoje probleme, toda po pogovoru z njimi je bil še bolj zbegan in razočaran. (Job 19:2; 26:2)
13 Logično lahko sklenemo, da se je Job morda spraševal: ‚Zakaj se je to moralo zgoditi ravno meni? S čim sem si to zaslužil?‘ Njegovi prijatelji so na ti vprašanji odgovorili povsem napačno. Domnevali so, da ga je trpljenje zadelo, ker je resno grešil. »Kdo je kdaj poginil nedolžen?« je vprašal Elifaz. »Kolikor sem videl jaz: tisti, ki orjejo krivico in sejejo nesrečo, jo tudi žanjejo.« (Job 4:7, 8)
14. Zakaj trpljenja ne smemo samodejno povezovati z neprimernim ravnanjem?
14 Res je, da lahko imamo probleme, če namesto da bi sejali v prid duhu, sejemo v prid mesu. (Galačanom 6:7, 8) Toda v tej stvarnosti lahko imamo težave ne glede na naše ravnanje. Nikakor ne moremo reči, da nedolžnih ne bo zadela nobena nesreča. Jezus Kristus, ki je bil »neoskrunjen, ločen od grešnikov«, je umrl mučne smrti na kolu, mučeniške smrti pa je umrl tudi apostol Jakob. (Hebrejcem 7:26; Apostolska dela 12:1, 2) Zaradi napačnega domnevanja Elifaza in njegovih dveh prijateljev je Job pričel braniti svoje dobro ime in vztrajati pri tem, da je nedolžen. Vseeno pa so njegovi prijatelji s trmastimi trditvami, da si trpljenje zasluži, morda vplivali na njegov pogled na Božjo pravičnost. (Job 34:5; 35:2)
Ko smo v težavah, poiščimo pomoč
15. Kakšno mišljenje nam pomaga, ko smo v stiski?
15 Ali se lahko iz tega tudi mi kaj naučimo? Morda se nam zdi zelo krivično, da nas zadevajo nesreče, bolezni ali preganjanje, saj je videti, da drugi ljudje mnogim takšnim problemom ubežijo. (Psalm 73:3–12) Kdaj pa kdaj si moramo zastaviti ti temeljni vprašanji: »Ali Boga toliko ljubim, da sem mu pripravljen služiti ne glede na to, kaj se morda lahko zgodi? Ali želim Jehovu s svojim ravnanjem omogočiti, da bo ‚lahko odgovoril njemu, ki bi mu kaj očital‘?« (Pregovori 27:11; Matej 22:37) Nikoli ne dovolimo, da bi zaradi nepremišljenih besed drugih podvomili o našem nebeškem Očetu. Neka zvesta kristjanka, ki je mnogo let trpela za kronično boleznijo, je nekoč dejala: »Vem, da se bo vse, kar Jehova dopušča, na koncu dobro izšlo. Vem, da mi bo dal moč, ki jo potrebujem. Še vedno mi jo je dal.«
16. Kako Božja Beseda pomaga tem, ki so v stiski?
16 S Satanovimi taktikami smo veliko bolje seznanjeni, kot je bil Job. Njegovi zlobni naklepi oziroma »njegove nakane [nam] niso neznane«. (2. Korinčanom 2:11) Poleg tega imamo zakladnico praktične modrosti, iz katere lahko črpamo. V Bibliji so zapisane zgodbe zvestih moških in žensk, ki so prestali vsakršne stiske. Apostol Pavel, ki je pretrpel več kot večina, je napisal: »Vse namreč, kar je bilo prej napisano, je bilo napisano nam v pouk, da bi po svoji zdržljivosti in po tolažbi iz Pisem imeli upanje.« (Rimljanom 15:4) Neki Pričevalec iz Evrope, ki je bil med drugo svetovno vojno v zaporu zaradi svoje vere, je tri dnevne odmerke hrane zamenjal za Biblijo. »Kako zelo je bilo to poplačano!« pravi. »Resda me je mučila telesna lakota, toda dobil sem duhovno hrano, ki je v preizkušnjah v tistih viharnih časih krepila mene in druge. To Biblijo imam še danes.«
17. Kakšno pomoč nam je priskrbel Bog, da bi lahko zdržali?
17 Poleg tolažbe, ki jo daje Sveto pismo, imamo na voljo še mnogo pripomočkov za preučevanje Biblije, v katerih so uporabne smernice, kako se spoprijemati s problemi. Če pogledate v stvarno kazalo letnikov Stražnega stolpa in Prebudite se! ali v Watchtowerjevo kazalo publikacij, boste verjetno našli življenjsko zgodbo sokristjana, ki je prestal podobno preizkušnjo kot vi. (1. Petrovo 5:9) V pomoč vam je lahko tudi, če se pogovorite o svojih težavah z razumevajočimi starešinami ali drugimi zrelimi kristjani. Predvsem pa molite, saj boste tako dobili pomoč Jehova in njegovega svetega duha. Kako je Pavel prenesel Satanove ‚udarce‘? Tako da se je naučil zanašati na Božjo moč. (2. Korinčanom 12:9, 10) »Za vse imam moč po njem, ki mi jo daje,« je napisal. (Filipljanom 4:13)
18. Kako so lahko sokristjani v neprecenljivo spodbudo?
18 Pomoč nam je torej na voljo in nikoli se je ne obotavljajmo poiskati. »Če ti srce upade v čas stiske, majhna je krepost tvoja,« pravi pregovor. (Pregovori 24:10) Tako kot lahko termiti spremenijo leseno hišo v kup prahu, tako lahko malodušje uniči kristjanovo značajnost. Da bi ušli tej nevarnosti, nam je Jehova priskrbel pomoč po drugih Božjih služabnikih. V noči, ko je bil Jezus aretiran, se je pred njim pojavil angel in ga krepčal. (Luka 22:43) Ko je apostol Pavel med potovanjem v Rim na Apijevem trgu in pri Treh krčmah srečal brate, se je »zahvalil Bogu in se opogumil«. (Apostolska dela 28:15) Neka Priča iz Nemčije se še vedno spominja, kako so ji soverniki pomagali, ko je kot prestrašena najstnica prišla v ravensbrüško koncentracijsko taborišče. »Neka sokristjanka me je takoj našla in me prisrčno pozdravila,« pripoveduje. »Neka druga zvesta sestra pa me je vzela pod svoje okrilje in mi postala kakor duhovna mati.«
»Ostani zvest«
19. Kaj je Jobu pomagalo, da se je zoperstavil Satanovim naporom?
19 Jehova je za Joba dejal, da je mož, ki »se drži popolnosti [značajnosti, NW] svoje«. (Job 2:3) Kljub temu da je bil Job malodušen in ni razumel, zakaj trpi, ni nikoli omahoval, ko je šlo za pomembno vprašanje zvestovdanosti. Tega, za kar je živel, ni želel poteptati. »Dokler ne umrem, ne dam si vzeti brezmadežnosti [značajnosti, NW] svoje,« je vztrajal. (Job 27:5)
20. Zakaj je vredno zdržati?
20 Če bomo imeli podobno stališče, bo to tudi nam pomagalo, da bomo ostali značajni ne glede na razmere – tudi v skušnjavi, nasprotovanju ali stiski. »Ne boj se tega, kar boš moral pretrpeti,« je dejal Jezus občini v Smirni. »Glej! Hudič bo še naprej pošiljal nekatere od vas v ječo. To boste doživljali zato, da bi bili temeljito preizkušeni in bi stisko [težave, gorje ali nasprotovanje] prenašali deset dni. Ostani zvest vse do smrti in dal ti bom venec življenja.« (Razodetje 2:10)
21., 22. Katero spoznanje nas lahko tolaži, ko smo v stiski?
21 V tej stvarnosti, ki ji vlada Satan, bosta naša zdržljivost in značajnost preizkušeni. Toda Jezus nam je zagotovil, da se nam ni treba ničesar bati, če imamo pogled uprt v prihodnost. Najpomembnejše je, da ostanemo zvestovdani. »Stiska je trenutna,« je dejal Pavel, toda ‚slava‘ oziroma nagrada, ki nam jo je obljubil Jehova, »vedno bolj raste in je večna«. (2. Korinčanom 4:17, 18) Tudi Jobovo gorje je bilo začasno v primerjavi z mnogimi srečnimi leti, ki jih je preživel pred preizkušnjo in po njej. (Job 42:16)
22 Pa vendar so morda v našem življenju trenutki, ko se nam zazdi, da preizkušnjam ni videti konca in da trpljenja ne moremo več prenašati. V naslednjem članku bomo pregledali, kaj se iz Jobovega primera še lahko naučimo o zdržljivosti. Spoznali pa bomo tudi, kako lahko krepimo tiste, ki so v težavah.
Kako bi odgovorili?
• Katero pomembno sporno vprašanje je sprožil Satan, ko je napadel Jobovo značajnost?
• Zakaj nas težave ne bi smele pretirano presenetiti?
• Kako nam Jehova pomaga zdržati?
[Preučevalna vprašanja]
[Slike na strani 23]
Pri tem da bi zdržali, nam lahko pomaga to, da raziskujemo, se pogovorimo z zrelimi kristjani in v molitvi izlijemo svoje srce Jehovu