»Kakor v nebesih tako tudi na zemlji«

»Katoliško verovanje definira štiri poslednje reči: smrt, sodbo, pekel, nebesa.« (Catholicism, izdal George Brantl)

NE SPREGLEJTE, da na tem seznamu obetov za človeštvo manjka zemlja. To ni nič presenetljivega, saj katoliška cerkev tako kot številne druge religije verjame, da bo zemlja nekega dne uničena. Dictionnaire de Théologie Catholique v podnaslovu »Konec sveta« to potrjuje: »Katoliška cerkev verjame in uči, da sedanji svet, kot ga je ustvaril Bog, in takšen, kot je, ne bo obstajal večno.« Tudi nedavno izdani katoliški katekizem predstavi to zamisel: »Našemu svetu [. . .] je usojeno,  da izgine.« Toda če bo naš planet izginil, kaj bo z biblijskimi obljubami o zemeljskem raju?

Biblija jasno omenja, da bo v prihodnosti raj na zemlji. Prerok Izaija je denimo takole opisal zemljo in njene prebivalce: »Zidali bodo hiše ter v njih prebivali, in sadili vinograde in jedli njih sad. Ne bodo zidali, kdo drugi pa prebival, ne bodo sadili, kdo drugi pa užival; zakaj kakor so dnevi drevesa, bodo ljudstva mojega dnevi, in rok svojih delo bodo dolgo uživali izvoljenci moji.« (Izaija 65:21, 22) Judje, katerim je Bog dal te obljube, so bili prepričani, da bo njihova dežela – pravzaprav cela zemlja – nekega dne postala raj, ki bo večno v prid človeštvu.

Psalm 37 potrdi to upanje: »Krotki pa bodo podedovali deželo.« (Psalm 37:11) Ta vrstica ne govori o samo začasni vrnitvi izraelskega naroda v Obljubljeno deželo, saj v istem psalmu piše: »Pravični podedujejo deželo in prebivali bodo večno v njej.« (Psalm 37:29) * Upoštevajte, da ta psalm govori o ‚krotkih‘, ki bodo nagrajeni z večnim življenjem na zemlji. Neka francoska Biblija v komentarju na to vrstico pravi, da ima beseda »krotki« »veliko širši pomen od tistega, ki ga najdemo v prevodih; beseda zajema nesrečne, tiste, ki jih sramotijo ali preganjajo zaradi vere v Jahveja in so s ponižnim srcem podrejeni Bogu«.

Na zemlji ali v nebesih?

Jezus je v svojem govoru na gori dal obljubo, ki nas spomni na svetopisemski vrstici iz prejšnjega odstavka: »Blagor krotkim, ker oni bodo podedovali zemljo.« (Matej 5:5, AC) Bog bo zemljo znova za večno dal ljudem. Toda Jezus je svojim apostolom jasno povedal, da zanje pripravlja prostor »v hiši [svojega] Očeta« in da bodo z njim v nebesih. (Janez 14:1, 2; Luka 12:32; 1. Petrovo 1:3, 4) Kako naj torej razumemo obljube o zemeljskih blagoslovih? Ali danes še veljajo in na koga se nanašajo?

Različni biblicisti menijo, da je ‚zemlja‘, ki je omenjena v Jezusovem govoru na gori in tudi v 37. psalmu, zgolj simbolična. F. Vigouroux je v Bible de Glaire zapisal, da te vrstice razume kot »simbol za nebesa in cerkev«. Za francoskega biblicista M. Lagrangea ta blagoslov »ni obljuba, da bodo krotki podedovali zemljo, na kateri živijo, ne v sedanji stvarnosti ne v prihodnji bolj popolni ureditvi, temveč gre tu za nebeško kraljestvo, kjer koli že je«. Nekemu biblicistu pomeni to »opis nebes z zemeljsko simboliko«. Zopet drugi menijo, da je »obljubljena dežela, Kanaan, mišljena duhovno in predstavlja domovino zgoraj, Božje kraljestvo, ki je zajamčena posest vsem krotkim. To je tudi pomen te prispodobe v Psalmu 37 in drugod.« Toda ali naj že kar sklenemo, da dobesedne zemlje ni v Božjih obljubah?

Večni namen z zemljo

Na začetku je bila zemlja neposredno povezana z Božjim namenom z ljudmi. »Nebesa so nebesa GOSPODOVA, a zemljo je dal sinom človeškim,« je napisal psalmist. (Psalm 115:16) Božji prvotni namen s človeštvom je bil potemtakem povezan z  zemljo, ne pa z nebesi. Jehova je dal prvemu človeškemu paru nalogo, naj edenski vrt razširi po vsej zemlji. (1. Mojzesova 1:28) Ta namen ni bil le začasen. Jehova v svoji Besedi zagotavlja, da bo zemlja obstajala večno: »Rod mineva, rod prihaja, a zemlja vedno ostaja.« (Propovednik 1:4; 1. letopisov 16:30; Izaija 45:18)

Pri Bogu obljube nikoli ne utonejo v pozabo. On je Najvišji in zagotavlja, da jih bo izpolnil. Biblija s ponazoritvijo o kroženju vode v naravi pojasni, da bo Bog vsekakor ostal zvest svojim obljubam: »Kakor pada dež ali sneg z neba in se ne vrača tja, temuč napaja zemljo ter jo dela rodovitno, da iz nje raste [. . .]: tako bode beseda moja [Božja beseda], ki prihaja iz mojih ust: ne povrne se k meni prazna, temuč izvrši, kar me veseli, in bo uspeh imela v tem, za kar jo pošljem.« (Izaija 55:10, 11) Preteče lahko nekaj časa, preden se obljube, ki jih Bog daje ljudem, uresničijo, toda nikoli ne izpuhtijo v zrak. K Njemu se ‚vrnejo‘ tedaj, ko se izpolni vse, kar je izrekel.

Jehova se je zagotovo ‚veselil‘, ko je ustvarjal zemljo za človeka. Na koncu šestega stvarjenjskega dne je rekel, da je bilo vse »zelo dobro«. (1. Mojzesova 1:31, SSP) Preoblikovanje zemlje v trajni raj je del Božjega namena, ki se še ni izpolnil. Vseeno pa se Božje obljube ‚ne povrnejo k njemu prazne‘. Vsa ta zagotovila glede popolnega življenja na zemlji, kjer bodo ljudje večno živeli v miru in varnosti, se bodo izpolnila. (Psalm 135:6; Izaija 46:10)

Božji namen ne bo spodletel

Greh naših prastaršev, Adama in Eve, je začasno ustavil Božji prvotni namen, da zemlja postane raj. Zaradi neposlušnosti sta bila izgnana iz edenskega vrta. Tako sta izgubila prednost sodelovati pri izpolnitvi Božjega namena, da bi na rajski zemlji prebivali popolni ljudje. Kljub temu je Bog uvedel pripravo za izpolnitev svojega namena. Katero? (1. Mojzesova 3:17–19, 23)

Dogajanje v Edenu lahko primerjamo z okoliščinami moža, ki začne graditi hišo na dobrem kosu zemlje. Komaj položi temelje, že pride nekdo mimo in jih uniči. Mož pa ne opusti svojega načrta, temveč raje zadeve uredi tako, da se hiša dokonča. Čeprav se stroški zaradi dodatnega dela zvišajo, prvotni načrt ni vprašljiv.

Podobno je Bog uvedel pripravo za izpolnitev svojega namena. Kmalu zatem, ko sta naša prva starša grešila, je objavil upanje za njune potomce – ‚seme‘, ki bo popravilo storjeno škodo. Glavni del semena v izpolnitvi te prerokbe predstavlja Božji Sin, Jezus, ki je prišel na zemljo in žrtvoval svoje življenje kot odkupnino za človeštvo. (Galačanom 3:16; Matej 20:28) Ko je bil obujen v nebesa, je postal kralj Kraljestva. Predvsem je on tisti krotki, ki podeduje zemljo. Z njim so tudi izbrani zvesti, kateri so obujeni v nebesa in postanejo sovladarji v tem Kraljestvu. (Psalm 2:6–9) Sčasoma bo ta vlada prevzela oblast nad dogajanjem na zemlji in dokončala Božji prvotni namen ter zemljo spremenila v raj. Brezštevilna množica krotkih bo lahko ‚podedovala zemljo‘, ker ji bodo po Kraljestvu vladali Jezus Kristus in njegovi sovladarji. (1. Mojzesova 3:15; Daniel 2:44; Apostolska dela 2:32, 33; Razodetje 20:5, 6)

»Kakor v nebesih tako tudi na zemlji«

Ta rešitev z dvema izidoma, nebeškim in zemeljskim, je omenjena v videnju, ki  ga je imel apostol Janez. Zagledal je kralje na nebeških prestolih, ki so bili izbrani izmed Kristusovih zvestih učencev. Biblija za te Kristusove sodelavce posebej navaja, da ‚bodo kraljevali nad zemljo‘. (Razodetje 5:9, 10) Poglejte, kako sta ta dva izida povezana v dovršitvi Božjega namena – nebeško Kraljestvo, ki ga sestavljajo Jezus Kristus in njegovi sodediči, bo vladalo obnovljeni zemlji. Ta Božja ureditev omogoča končno obnovo raja na zemlji v skladu z Božjim prvotnim namenom.

Jezus je v vzorčni molitvi povabil svoje učence, naj molijo, da se bo Božja volja zgodila »kakor v nebesih tako tudi na zemlji«. (Matej 6:9, 10) Ali bi te besede imele kakšen smisel, če bi zemlja izginila, ali pa bi bila zgolj simbol za nebesa? Ali bi bile smiselne, če bi vsi pravični odšli v nebesa? V Svetem pismu je Božja volja za zemljo jasno izražena vse od poročila o stvarjenju do videnj v knjigi Razodetje. Zemlja bo skladno z Božjim namenom postala raj. Tako kot je Bog obljubil, se bo njegova volja izpolnila. Zvesti na zemlji molijo zanjo.

Večno življenje na zemlji je prvotni namen Stvarnika, Boga, ki ‚se ne spreminja‘. (Malahija 3:6, SSP; Janez 17:3; Jakob 1:17) Že več kot stoletje revija Stražni stolp pojasnjuje, kako sta ta dva izida povezana v Božjem namenu. Zaradi tega lahko razumemo obljube o obnovi zemlje, ki jih najdemo v Svetem pismu. Vabimo vas, da zadevo raziščete, bodisi v pogovoru z Jehovovimi pričami ali pa tako, da se povežete z izdajatelji te revije.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 4]

Biblija jasno govori o bodočem raju na zemlji

[Slika na strani 7]

Ali bi bila Jezusova vzorčna molitev smiselna, če bi zemlja izginila?