Priletnik in ne ujetnik

KO LETA terjajo svoj davek, se mnogi ne morejo več toliko gibati in nimajo veliko stika z okolico. S Fernandom Rivarolom, ki je umrl pri 95. letih v Ženevi, pa ni bilo tako. Živel je sam, saj mu je umrla žena, hči pa je s svojo družino živela drugje. Čeprav večinoma ni mogel od doma, ni bil osamljen. Pogosto se je usedel za mizo v dnevni sobi in po telefonu poklical ljudi ter začel z njimi duhovne pogovore.

Fernand je v svojem življenju doživel marsikaj, bil je tudi dobesedni ujetnik. Zakaj so ga zaprli? Kmalu zatem, ko sta leta 1939 z ženo postala dejavna Jehovova pričevalca, je v Evropi izbruhnila druga svetovna vojna. Fernand ni popuščal pri odločitvi, ki je temeljila na Bibliji, namreč da ne bo nikomur storil nič žalega. Zaradi tega je izgubil službo in moral prestati več zapornih kazni, vsega skupaj pet let in pol. Ves ta čas je bil ločen od žene in hčerkice.

Fernand je o svoji preteklosti povedal: »Mnogi so menili, da sem se odrekel zanesljivi službi in družino pustil na cedilu. Ljudje so me zaničevali in z menoj ravnali kot s kriminalcem. Ko pomislim na tista težka leta, se kljub vsemu najbolj spominjam tega, kako nas je Jehova podpiral in nam pomagal. Od tedaj je preteklo že mnogo časa, vendar še vedno v Jehova zaupam tako trdno kot takrat.«

Fernanda je prav ta vera spodbujala, da je z drugimi po telefonu govoril o svetopisemskem upanju. Tistemu, s katerim je imel dober pogovor, je poslal biblijsko literaturo. Kasneje ga je zopet poklical, da bi videl, ali je užival v branju. Včasih so se ljudje odzvali z zahvalnim pismom, kar ga je zelo osrečilo.

Morda bo tudi vas poklical kdo, podoben Fernandu. Zakaj mu ne bi prisluhnili in ugotovili, kaj veruje? Jehovove priče se bodo z vami radi pogovarjali o svojem verovanju.