»Slišali ste za Jobovo zdržljivost«

»Slišali ste za Jobovo zdržljivost in videli, kako je Jehova poskrbel za rešitev, ter tako spoznali, da je Jehova poln srčne naklonjenosti in usmiljen.« (JAKOB 5:11)

1., 2. S katero preizkušnjo sta se morala spoprijeti zakonca iz Poljske?

HARALD ABT ni bil še niti eno leto Jehovova priča, ko je Hitlerjeva vojska zavzela Danzig (sedaj Gdansk) v severni Poljski. Takrat so razmere za tamkajšnje prave kristjane postale težke, celo nevarne. Gestapo je skušal Haralda prisiliti, da podpiše dokument, s katerim bi se odrekel svoji veri, toda Harald tega ni hotel storiti. Po nekaj tednih v zaporu so ga poslali v sachsenhausensko koncentracijsko taborišče. Tam so mu vedno znova grozili in ga pretepali. Neki paznik je pokazal proti krematorijskemu dimniku in dejal: »Če boš vztrajal pri svoji veri, se boš v 14 dneh tu skozi dvignil k svojemu Jehovu.«

² Ko so Haralda aretirali, je njegova žena Elsa še dojila deset mesecev staro hčerko. Toda gestapo tudi Else ni pustil pri miru. Kmalu so ji vzeli otroka, njo pa poslali v uničevalno taborišče v Auschwitzu. Vendar sta oba s Haraldom tista dolga leta v taboriščih preživela. V Stražnem stolpu, 15. april 1980, v angleščini, si lahko preberete več o tem, kako sta lahko zdržala. Harald je zapisal: »Zaradi svoje vere v Boga sem v koncentracijskih taboriščih in zaporih vsega skupaj preživel 14 let. Vprašali so me že: ‚Ali ti je bila žena v pomoč, da si zdržal vse te preizkušnje?‘ Zares mi je bila! Že od začetka mi je bilo jasno, da Elsa nikoli ne bi naredila kompromisa glede vere, in to mi je pomagalo zdržati. Vedel sem, da bi me raje videla mrtvega, kot pa da sem na prostosti, ker sem naredil kompromis. [. . .] Elsa je v tistih letih, ki jih je preživela v nemških koncentracijskih taboriščih, prestala mnogo hudega.«

3., 4. a) Kateri zgledi lahko opogumijo kristjane, da zdržijo? b) Zakaj nam Biblija prigovarja, naj pregledamo, kaj je doživel Job?

³ Zla nikakor ni enostavno prenašati, in to lahko potrdijo mnogi Priče. Zato Biblija vsem kristjanom svetuje: »Za zgled v prenašanju zla in v potrpežljivosti pa naj vam bodo preroki, ki so govorili v Jehovovem imenu.« (Jakob 5:10) V preteklih  stoletjih so mnoge Božje služabnike preganjali brez razloga. Zgledi tega velikega ‚oblaka prič‘ nas lahko opogumijo, da še naprej zdržljivo tečemo v naši krščanski tekmi. (Hebrejcem 11:32–38; 12:1)

⁴ V Bibliji je kot izjemen zgled zdržljivosti opisan Job. »Glejte! Tiste, ki so zdržali v preizkušnjah, štejemo za srečne,« je zapisal Jakob. »Slišali ste za Jobovo zdržljivost in videli, kako je Jehova poskrbel za rešitev, ter tako spoznali, da je Jehova poln srčne naklonjenosti in usmiljen.« (Jakob 5:11) Jobovo doživetje nam da samo bežen vpogled v to, kako bodo nagrajeni zvesti, ki jih Jehova blagoslavlja. Še bolj pomembno pa je to, da nam lahko resnice, ki so se razkrile ob tem doživetju, koristijo, ko smo v težavah. Jobova knjiga nam pomaga odgovoriti na vprašanja: Zakaj bi si morali, kadar smo preizkušani, prizadevati, da bi razumeli temeljno sporno vprašanje, v katero smo vpleteni? Katere lastnosti in stališče nam lahko pomagajo zdržati? Kako lahko krepimo sokristjane, ki trpijo?

Pomembno je razumeti, kaj je v ozadju

5. Katero temeljno sporno vprašanje bi morali imeti v mislih, kadar smo v preizkušnjah ali skušnjavah?

⁵ Da bi v nesreči ohranili duhovno ravnovesje, moramo razumeti tudi, kaj je v ozadju. Sicer se lahko zgodi, da nam bodo osebni problemi zameglili duhovni vid. Najpomembnejše od vsega je vprašanje zvestovdanosti Bogu. Naš nebeški Oče nam z naslednjimi besedami trka na srce: »Bodi moder, sin moj, in razveseljuj srce moje, da lahko odgovorim njemu, ki bi mi kaj očital.« (Pregovori 27:11) To je zares edinstvena prednost! Našega Stvarnika lahko razveseljujemo kljub svojim slabostim in napakam. Razveseljujemo ga, kadar zaradi ljubezni do Jehova v preizkušnjah in skušnjavah ostanemo neomajni. Prava krščanska ljubezen prenese vse. Nikoli ne mine. (1. Korinčanom 13:7, 8)

6. Kako Satan zasmehuje Jehova in kaj želi s tem doseči?

⁶ Jobova knjiga jasno odkriva, da Satan zasmehuje Jehova. Osvetli pa tudi zlobno naravo tega nevidnega sovražnika in njegovo željo, da bi uničil naš odnos z Bogom. Iz Jobovega primera lahko vidimo, da Satan pravzaprav obtožuje vse Jehovove služabnike, da Bogu služijo iz sebičnih namenov, in hoče dokazati, da se lahko njihova ljubezen do Boga ohladi. Tako žaljivo obtožuje Boga že tisočletja. Ko je bil Satan vržen iz nebes, je glas iz nebes zanj rekel, da je »tožnik naših bratov, tisti, ki jih dan in noč obtožuje pred našim Bogom«. (Razodetje 12:10) Če ostanemo zvesti, lahko dokažemo, da so te obtožbe neutemeljene.

7. Kako se lahko najbolje postavimo po robu telesnim slabostim?

⁷ Ne smemo pozabiti, da bo Hudič vsako nadlogo, s katero se morda spoprijemamo, skušal izkoristiti za to, da bi nas odvrnil od Jehova. Kdaj je preizkušal Jezusa? Takrat, ko je bil Jezus lačen, potem ko se je že veliko dni postil. (Luka 4:1–3) Toda ker je bil duhovno močan, je odločno zavrnil Hudičeve skušnjave. Zelo pomembno je, da kakršni koli telesni slabosti, ki jo je morda povzročila bolezen ali starost, kljubujemo z duhovno močjo!  Tudi če ‚od zunaj propadamo‘, ne obupavamo, saj »se kot ljudje, kakršni smo znotraj, iz dneva v dan obnavljamo«. (2. Korinčanom 4:16)

8. a) Kako škodljivo lahko na nas vplivajo negativna čustva? b) Kakšno stališče je imel Jezus?

⁸ Duhovno škodo pa lahko povzročijo tudi negativna čustva. Morda bi se kdo v preizkušnji spraševal: ‚Zakaj Jehova to dopušča?‘ Kdo, ki je doživel neprijazno ravnanje, bi se morda čudil: ‚Kako je lahko brat z menoj takšen?‘ Če bi tako razmišljali, bi lahko spregledali temeljno sporno vprašanje in se osredinili samo na osebne zadeve. Zdi se, da je bil Job zaradi svojih treh prijateljev, ki so bili v zmoti, čustveno ravno toliko prizadet, kot je bil telesno prizadet zaradi bolezni. (Job 16:20; 19:2) Podobno je nakazal tudi apostol Pavel, ko je dejal, da ‚damo prostor [oziroma priložnost] Hudiču‘, če se dolgo jezimo. (Efežanom 4:26, 27) Raje kot da bi stresali svojo jezo ali vznemirjenje na posameznike ali pa da bi bili preveč zavzeti s krivico, ki se nam godi, posnemamo Jezusa, zato ‚se izročamo tistemu, ki sodi pravično‘, Bogu Jehovu. (1. Petrovo 2:21–23) To, da imamo Jezusovo ‚miselnost‘, je naše glavno orožje proti Satanovim napadom. (1. Petrovo 4:1)

9. Kaj nam Bog zagotavlja glede bremen, ki jih moramo nositi, oziroma glede skušnjav, s katerimi se spoprijemamo?

⁹ Predvsem pa na probleme ne smemo nikoli gledati kot na očiten dokaz, da nas Bog ne odobrava. Takšno napačno gledišče je Joba čustveno prizadelo ravno takrat, ko so ga z grobimi besedami napadli tisti, ki naj bi ga tolažili. (Job 19:21, 22) V Bibliji je napisano tole zagotovilo: »Boga [. . .] z zlom ni mogoče preizkušati, pa tudi on sam ne preizkuša nikogar.« (Jakob 1:13) Pravzaprav nam Jehova obljublja, da nam bo pomagal nositi vsakršno breme in da bo poskrbel za izhod iz vsake skušnjave, ki bi nas zadela. (Psalm 55:22; 1. Korinčanom 10:13) Če se v stiski zbližamo z Bogom, bomo na stvari lahko gledali v pravi luči in se uspešno uprli Hudiču. (Jakob 4:7, 8)

Kaj nam lahko pomaga zdržati?

10., 11. a) Kaj je pomagalo Jobu, da je zdržal? b) Kako je Jobu koristila čista vest?

¹⁰ Job je ostal značajen kljub strašnim razmeram, v katerih se je znašel, kljub žaljivim besedam svojih »tolažiteljev« in kljub temu, da je bil zmeden, ker ni vedel, kaj je pravi vzrok njegove nesreče. Kaj se lahko iz tega naučimo? Nedvomno je uspel predvsem zato, ker je bil zvest Jehovu. »Bal [se je] Boga in se varoval hudega.« (Job 1:1) Tako je živel. Jehovu ni hotel obrniti hrbta niti takrat, ko ni razumel, zakaj nenadoma gre vse narobe. Bil je prepričan, da mora Bogu služiti v dobrem in slabem. (Job 1:21; 2:10)

¹¹ Joba je tolažila tudi čista vest. Ko je menil, da se bo njegovo življenje končalo, ga je tolažila misel, da je naredil vse, kar je mogel, da bi pomagal drugim, da se je ravnal po Jehovovih pravičnih merilih in se varoval vseh oblik krivega čaščenja. (Job 31:4–11, 26–28)

12. Kako se je Job odzval na Elihujevo pomoč?

¹² Seveda je res, da je Job potreboval pomoč, da je v nekaterih pogledih popravil svoje stališče. In pomoč je ponižno sprejel, kar je bil še en dejavnik, ki je prispeval k temu, da je zdržal. Spoštljivo je poslušal Elihujev modri nasvet in se ugodno odzval na Jehovovo karanje. »Govoril [sem] in nisem razumel,« je priznal. »Zato odstopam in se kesam v prahu in pepelu.« (Job 42:3, 6, SSP) Kljub bolezni, ki ga je še vedno pestila, je bil vesel, da je popravil svoje mišljenje in se zbližal z Bogom. »Spoznavam, da moreš vse in da ni mogoče zabraniti nobene namere tvoje,« je rekel Jehovu. (Job 42:2) Potem ko mu je Jehova opisal svojo veličino, je bolje razumel, kakšen je njegov položaj v primerjavi s Stvarnikovim.

13. Zakaj je bilo za Joba to, da je bil usmiljen, blagoslov?

 ¹³ Nenazadnje pa je Job izjemen zgled usmiljenja. Njegovi lažni tolažniki so ga zelo prizadeli, toda ko mu je Jehova dejal, naj moli za njih, je to storil. Jehova mu je nato povrnil zdravje. (Job 42:8, 10) Povsem jasno je, da nam zagrenjenost ne bo pomagala zdržati, medtem ko nam ljubezen in usmiljenje bosta. Če se osvobodimo zamere, nas to duhovno osveži, Jehova pa nas bo za to blagoslovil. (Marko 11:25)

Zdržati nam lahko pomagajo modri svetovalci

14., 15. a) Katere lastnosti naj bi imel svetovalec, da bi lahko pomagal drugim? b) Pojasnite, zakaj je Elihu Jobu uspel pomagati.

¹⁴ Iz Jobovega doživetja pa lahko spoznamo tudi, kako dragoceni so modri svetovalci. So kakor bratje, ki ‚se izkažejo v stiski‘. (Pregovori 17:17) Toda kot smo videli pri Jobu, lahko nekateri svetovalci človeka ranijo, namesto da bi mu pomagali. Dober svetovalec se mora vživeti v občutke drugih, druge mora spoštovati in biti do njih prijazen, tako kot je bil Elihu. Starešine in drugi zreli kristjani morajo morda pomagati bratom in sestram, ki so obremenjeni s problemi, da ti naravnajo svoje mišljenje – in glede tega se lahko kot svetovalci veliko naučijo iz Jobove knjige. (Galačanom 6:1; Hebrejcem 12:12, 13)

¹⁵ Iz tega, kako je v tej zadevi ravnal Elihu, lahko izvemo veliko poučnega. Najprej je dolgo in potrpežljivo poslušal tri Jobove tolažitelje, nato pa se je odzval na njihove zgrešene besede. (Job 32:11; Pregovori 18:13) Joba je ogovoril po imenu in se k njemu obrnil kot k prijatelju. (Job 33:1) V nasprotju s tremi lažnimi tolažitelji se ni imel za boljšega od Joba. »Iz ila sem narejen tudi jaz,« je dejal. Joba ni želel z nepremišljenimi besedami še bolj prizadeti. (Job 33:6, 7; Pregovori 12:18) Ni kritiziral njegovih preteklih dejanj, temveč ga je pohvalil za pravičnost. (Job 33:32, NW) Najpomembnejše pa je, da je Elihu na stvari gledal z Jehovovega stališča in je Jobu pomagal, da se je osredinil na dejstvo, da Jehova nikoli ne bi ravnal krivično. (Job 34:10–12) Spodbudil ga je, naj raje čaka na Jehova, kot pa da dokazuje svojo lastno pravičnost. (Job 35:2; 37:14, 23) Iz tega se lahko prav gotovo veliko naučijo krščanski starešine in drugi.

16. Kako so Jobovi trije lažni tolažniki postali orodje v Satanovih rokah?

¹⁶ Elihujev modri nasvet je bil pravo nasprotje bolečim besedam Elifaza, Bildada in Zofarja. ‚O meni niste govorili pravega,‘ jim je dejal Jehova. (Job 42:7) Čeprav so trdili, da imajo dobre namene, so se izkazali za orodje v Satanovih rokah, in ne kot zvesti prijatelji. Vsi trije so bili že od začetka prepričani, da je Job sam kriv za svojo nesrečo. (Job 4:7, 8; 8:6; 20:22, 29) Po Elifazovih besedah Bog ne zaupa svojim služabnikom in mu ni mar, ali smo pravični ali ne. (Job 15:15; 22:2, 3) Joba je celo obtožil nečesa, kar ni zagrešil. (Job 22:5, 9) Elihu pa je Jobu duhovno pomagal, to pa je  nekaj, kar si ljubeči svetovalec želi vedno doseči.

17. Kaj bi morali imeti v mislih, ko smo v preizkušnji?

¹⁷ Iz Jobove knjige pa se lahko naučimo še nekaj o zdržljivosti. Naš ljubeči Bog vidi, v kakšnih razmerah smo, ter nam je pripravljen in zmožen pomagati na različne načine. V začetku smo omenili doživetje Else Abt. Premislimo o sklepu, do katerega je prišla: »Preden so me aretirali, sem brala pismo neke sestre, v katerem je pisalo, da te v hudi preizkušnji Jehova s svojim duhom pomiri. Menila sem, da malce pretirava. Ko pa sem se sama znašla v preizkušnjah, sem spoznala, da je imela prav. To je resnica. Če tega nisi izkusil, si težko predstavljaš. Toda jaz sem to doživela. Jehova zares pomaga.« Elsa ni govorila o tem, kaj bi Jehova lahko naredil, niti o tem, kaj je naredil pred tisočletji v Jobovih dneh. Govorila je o tem, kar se je zgodilo v naših dneh. Da, »Jehova zares pomaga«!

Srečen tisti, ki zdrži

18. Kako je Jobu koristila zdržljivost?

¹⁸ Nekateri med nami se bodo spoprijeli s težavami, ki bodo tako hude, kot so bile Jobove. Toda ne glede na to, kakšne težave nas bodo morda v tej stvarnosti doletele, lahko ostanemo značajni, tako kot je bil Job. Pravzaprav je zdržljivost obogatila njegovo življenje. Izpopolnila ga je. (Jakob 1:2–4) Zaradi nje se mu je okrepil odnos z Bogom. »Le s sluhom ušesa sem slišal o tebi, a sedaj te oko moje vidi,« je izjavil. (Job 42:5) Izkazalo se je, da je Satan lažnivec, saj ni mogel zlomiti njegove značajnosti. Jehova je še stoletja pozneje za svojega služabnika Joba rekel, da je zgled pravičnosti. (Ezekiel 14:14) Poročilo o Jobovi značajnosti in zdržljivosti spodbuja tudi današnje Božje ljudstvo.

19. Zakaj menite, da je vredno zdržati?

¹⁹ Jakob je v svojem pismu sokristjanom v prvem stoletju za zdržljivost dejal, da prinaša zadovoljstvo. Poleg tega jih je z Jobovim zgledom spomnil, da Jehova svoje zveste služabnike bogato blagoslavlja. (Jakob 5:11) V Jobovi knjigi 42:12 beremo: »GOSPOD je blagoslovil poslednje življenje Jobovo bolj nego prejšnje.« Bog je Jobu izgubljeno dvojno povrnil. Job pa je še dolgo srečno živel. (Job 42:16, 17) Nekaj podobnega se bo zgodilo v Božjem novem svetu. Takrat bodo vse bolečine, trpljenje ali stiske, ki jih morda doživljamo na koncu te stvarnosti, odpravljene in pozabljene. (Izaija 65:17; Razodetje 21:4) Slišali smo o Jobovi zdržljivosti in odločeni smo, da bomo z Jehovovo pomočjo Joba posnemali. V Bibliji je obljubljeno: »Srečen tisti človek, ki vztraja v preizkušnji. Ko se bo namreč izkazal preizkušenega, bo prejel venec življenja, ki ga je Jehova obljubil tistim, ki ga ljubijo.« (Jakob 1:12)

Kako bi odgovorili?

• Kako lahko razveseljujemo Jehovovo srce?

• Zakaj ne bi smeli skleniti, da so problemi, ki jih imamo, dokaz Božjega neodobravanja?

• Kaj je Jobu pomagalo zdržati?

• Kako lahko posnemamo Elihuja, kadar želimo okrepiti sovernike?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 28]

Dober svetovalec se zna vživeti v občutke drugih, je spoštljiv in prijazen

[Sliki na strani 29]

Elsa in Harald Abt