Spodbudna rast na prelepem otoku

OBISKOVALCI Tajvana si ne morejo kaj, da ne bi bili prevzeti nad zelenečim tropskim rastlinjem, ki pokriva otok. Čudovita zelena barva polj mladega riža se do žetve spremeni v zlato. Gosti gozdovi se bohotijo na pobočjih gora. V nasprotju s prenaseljenimi mesti je najbolj osvežujoče bujno zelenje na poljih in gorah. Pravzaprav je prvega človeka z Zahoda prav to, kar je videl, tako ganilo, da je otok poimenoval Ilha Formosa oziroma »prelep otok«.

Da, Tajvan je čudovit, a majhen otok – v dolžino meri samo 390 kilometrov, na najširšem delu pa je širok približno 160 kilometrov. Po večini otoka se razprostira gorovje. Gora Yushan je višja od japonske gore Fudži ali novozelandske gore Cook. Gorovje na sredi otoka je obdano z ozkimi priobalnimi ravninami, kjer se sedaj tare že krepko preko 22 milijonov živahnih Tajvancev.

Malo drugačna rast

Vendar Tajvan doživlja še nekoliko drugačno rast, ki postaja bolj in bolj očitna, duhovno rast. Ta se kaže v gorečnosti mlajših in starejših, ko spoznajo pravega Boga, Jehova. Res je zanimivo opazovati številčni porast gorečih delavcev, ki drugim pomagajo spoznavati Jehova in njegov namen.

S porastom je povezano širjenje. Decembra leta 1990 so Jehovove priče kupili zemljišče, da bi razširili podružnični urad. Prejšnji objekt v Tajpeju je postal premajhen, da bi se v njem lahko opravljalo vse potrebno delo, povezano z dejavnostjo 1777 kraljestvenih oznanjevalcev na Tajvanu. Po več letih marljivega dela mednarodnih in  domačih prostovoljcev vseh starosti so bili avgusta 1994 dokončani lepi novi prostori v Hsinwuju. Takrat je pri širjenju dobre novice iz Božje Besede, Biblije, sodelovalo 2515 oznanjevalcev. Sedaj, dvanajst let kasneje, je število več kot podvojeno, saj jih je preko 5500. Vsak mesec jih približno četrtina sodeluje v polnočasni oznanjevalski dejavnosti. Še posebej je treba omeniti mlade fante in dekleta, ki so kot osvežujoča jutranja »rosa«. (Psalm 110:3)

Duhovna rast med mladimi

Mnogi goreči oznanjevalci dobre novice so zelo mladi. Nekateri obiskujejo še osnovno šolo. Na primer v nekem mestu na severu Tajvana so na shod povabili zakonski par. Prvič sta spremljala teokratično strežbeno šolo, kjer se Jehovove priče učijo, kako druge poučevati biblijsko resnico. Zakonca sta bila presenečena, ko sta na odru videla dečka Weijuna. Biblijo je bral bolj spretno od mnogih odraslih. Večkrat sta obiskala shode in nanju so s svojimi zelo dobrimi komentarji naredili vtis otroci, ki še ne hodijo v šolo. Ta par je pohvalil njihovo lepo obnašanje v kraljestveni dvorani.

Zakaj so ti mladi tako osredotočeni na biblijsko izobraževanje v državi, ki je predvsem budistična in taoistična? Krščanski starši so jim privzgojili biblijska načela in poskrbeli za srečno družinsko življenje, v katerem je odnos z Jehovom najpomembnejši. Ker se Weijunova starša trudita, da bi bila družinski biblijski pouk in oznanjevanje prijetna, sta se dečkova starejši brat in sestra že krstila. Weijun je pred kratkim izrazil željo, da bi sodeloval v oznanjevanju. Njegova mama je povedala, da je tisti mesec oddal že več revij kot cela družina. Očitno z veseljem drugim govori o resnici, komentira na shodih in se pogovarja o naučenem.

Ko so malo starejši

Kaj takšni mladi počnejo, ko nekoliko odrastejo? Večina še naprej resnično ljubi Jehova in oznanjevanje. Huiping denimo obiskuje srednjo šolo. Nekoč je njen učitelj omenil, da člani neke religije ne sprejemajo krvi, toda ni vedel, za katero veroizpoved gre. Ko je bilo šolske ure konec, je mlada kristjanka učitelju pojasnila, da so to Jehovove priče, pa tudi, zakaj imajo takšno stališče.

Neka učiteljica je predvajala video o spolno prenosljivih boleznih. Na posnetku je bilo omenjeno Prvo pismo Korinčanom 6:9, vendar je učiteljica trdila, da Biblija ne obsoja homoseksualnosti. Huiping je imela priložnost pojasniti Božje gledišče tudi o tej zadevi.

Ko je Shuxia pripravljala referat o nasilju v družini, ji je Huiping dala Prebudite se!, 8. november 2001, z naslovnico »Pomoč pretepanim ženskam« in tej sošolki pojasnila, da vsebuje veliko biblijskih informacij na to temo. Sčasoma je Shuxia postala nekrščena oznanjevalka. Skupaj s Huiping se sedaj o dobri novici pogovarjata z drugimi.

Mnogo kristjanov v šoli ugotavlja, da ni lahko biti znan po tem, da se ravnaš po biblijskih načelih. To še posebej velja za mala podeželska mesta. Zhihao se je moral spoprijeti s pritiskom vrstnikov zaradi svoje vere in oznanjevalske dejavnosti. Takole pripoveduje: »Bil sem tako napet, da sem se bal srečati sošolce, medtem ko sem sodeloval pri oznanjevanju. Včasih se jih je zbralo tudi deset in so se mi posmehovali!« Nekega dne je učitelj dal Zhihau nalogo, naj pred razredom spregovori o svoji  veri. »Odločil sem se, da bom govor začel s 1. poglavjem Prve Mojzesove knjige in potem razpravljal o vprašanjih, kot sta denimo: Kdo je naredil zemljo in vse na njej? Kako je nastal človek? Kakor hitro sem vzel v roke Sveto pismo, so se mi nekateri začeli posmehovati, češ da sem vraževeren. Kljub temu sem nadaljeval in tudi končal svojo predstavitev. Kasneje sem imel priložnost osebno govoriti z nekaterimi sošolci o našem delu in veri. Ko me sedaj vidijo na oznanjevanju, se mi nič več ne posmehujejo!«

Zhihao nadaljuje: »Ker so moji starši Priče, vsako jutro pregledamo dnevni stavek. Poleg tega preučujemo Biblijo in redno obiskujemo shode. Zato se lahko postavim po robu vsakemu, ki bi me še vedno želel zasmehovati, ko skušam drugim govoriti o osvežujočih biblijskih resnicah.«

Tingmei je dijakinja dekliške tehniške šole. Nekoč je bila z nekaj sošolkami povabljena na piknik, na katerega so bili povabljeni tudi fantje z deške šole. Ugotovila je, da bi bilo lahko takšno druženje nevarno za njeno moralo, zato je povabilo zavrnila. Sošolke so jo večkrat povabile, čeprav jim je predstavila odlično gradivo iz knjige Učinkoviti odgovori na vprašanja mladih. * Dekleta so se ji posmehovala in jo imela za staromodno. Vendar se je kmalu izkazalo, da je bilo njeno ravnanje po biblijskih načelih modro, saj je ena od teh sošolk zanosila in splavila. Tingmei pravi: »Zaradi upoštevanja Jehovovih navodil je moja vest čista. V sebi občutim radost in veliko zadovoljstvo.«

Mladi premagujejo ovire

Ena od Tingmeinih dobrih prijateljic je Ruiwen. Ko je bila še mlajša, ji je bilo obiskovanje krščanskih shodov in oznanjevanje zgolj dolgočasna rutina. Vendar je sčasoma opazila razliko med pristno ljubeznijo tistih v občini in plehkim prijateljstvom njenih sošolk ter sklenila, da mora v življenju narediti nekaj sprememb. Začela je oznanjevati sošolkam in kmalu ji je postalo bolj jasno, kaj mora storiti. Pričela je služiti kot pomožna pionirka in tako  oznanjevala več kot 50 ur mesečno. Nato je postala redna pionirka in zdaj vsak mesec oznanjuje več kot 70 ur. Ruiwen pravi: »Ni lahko opisati, kako zelo sem hvaležna Jehovu. Nikoli ni obupal nad mano. Čeprav so ga nekatera moja dejanja razočarala, me je še vedno imel rad. Moja mama in tudi drugi v občini so pokazali enako ljubezen. Sedaj vodim pet biblijskih poukov in vem, da sodelujem v najbolj osrečujočem delu.«

Na neki podeželski srednji šoli so izbrali dva mlada Pričevalca, da bi predstavljala šolo na tekmovanju v folklornih plesih. Ko sta izvedela, za kakšno tekmovanje gre, sta menila, da bi s sodelovanjem ravnala proti svoji krščanski vesti. Skušala sta pojasniti svoje stališče in prosila, da ju opravičijo, toda njuno prošnjo so zavrnili. Učitelji so jima dejali, da morata nalogo, ki jima je bila dodeljena, opraviti. Svoje vesti nista želela omadeževati, zato sta na internetni strani ministrstva za šolstvo opisala svoj problem. Osebno jima sicer niso odgovorili, vendar je šola kmalu dobila navodilo, naj ne sili nikogar k sodelovanju na takšnem tekmovanju. Kako vesela sta bila, da si z biblijskim poukom nista samo oblikovala svoje vesti, ampak tudi dobila moč, da se postavita za to, kar je prav!

Celo tisti s telesnimi omejitvami zelo radi sodelujejo pri oznanjevanju biblijskega upanja drugim. Minyu je paralizirana že od rojstva. Ne more uporabljati rok, zato liste v Bibliji obrača z jezikom in tako najde vrstico, ki jo želi prebrati. Med nalogo v teokratični strežbeni šoli v kraljestveni dvorani leži na kavču, sodelavec v prikazu pa sedi na majhnem stolu poleg nje in ji drži mikrofon. Človeku se zares ogreje srce, ko vidi, koliko truda Minyu vlaga v te naloge!

Ko je Minyu želela postati kraljestvena oznanjevalka, se je nekaj sester v občini naučilo, kako oznanjevati po telefonu, zato da bi ji pomagale. Minyu z jezikom pritiska na tipke, sestre pa ji pomagajo urejati zapiske o klicih. V svojem delu tako uživa, da je postala pomožna pionirka in se z drugimi po telefonu mesečno pogovarja o Božjem kraljestvu od 50 do 60 ur. Našla je nekaj ljudi, ki so sprejeli biblijsko literaturo in ji dovolili, da jih ponovno pokliče. Sedaj vodi tri biblijske pouke s posamezniki, katerim je tako oznanjevala.

Da, mladeniči in mladenke so v 78 občinah Jehovovih prič na Tajvanu kot osvežujoča rosa. Veselo in goreče oznanjujejo življenjsko pomembno dobro novico o Kraljestvu milijonom ljudi na tem zelo naseljenem otoku. To je samo majhen del svetovne izpolnitve biblijske prerokbe: »Ljudstvo tvoje pojde radovoljno ob dnevi, ko boš skliceval vojno moč svojo; v krasotah svetosti, iz naročja zore ti pride rosa mladega moštva.« (Psalm 110:3) Kakšen vir spodbude so ti mladi starejšim, s katerimi sodelujejo, in predvsem kakšen vir veselja so svojemu nebeškemu Očetu, Bogu Jehovu! (Pregovori 27:11)

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 10]

POTREBUJE SE VEČ KRALJESTVENIH DVORAN

Zaradi vedno večjega števila oznanjevalcev na Tajvanu se potrebuje več kraljestvenih dvoran, kar pa je postal izziv. Zakaj? Primerno zemljišče za gradnjo kraljestvenih dvoran je, razen ponekod na podeželju, skoraj nemogoče najti. Poleg tega so cene zemljišč zelo visoke, zakon o zemljiščih pa strog. V večjih mestih se lahko kupi samo pisarniške prostore in se jih preuredi v kraljestvene dvorane. Vendar je večina pisarn v objektih zaprtega tipa, ima zelo nizke strope, visoke stroške vzdrževanja ali druge dejavnike, zaradi katerih prostori niso primerni za kraljestveno dvorano.

Kljub temu imajo Jehovove priče na Tajvanu sedaj precej novih kraljestvenih dvoran. Pripravljeni so prevzeti vse višje stroške ter se radi učijo potrebnih gradbenih veščin, zato še naprej iščejo nova zemljišča.