Kadar kdo od najbližjih zapusti Jehova

MARK in Louise sta Jehovovi priči. * Svoje otroke sta ljubeče in skrbno poučevala iz Svetega pisma, tako kot Biblija spodbuja krščanske starše. (Pregovori 22:6; 2. Timoteju 3:15) Žal pa niso vsi njuni otroci služili Jehovu, potem ko so malo odrasli. »Kadar pomislim na najine otroke, ki so zašli s poti, me stisne pri srcu,« pravi Louise. »Kako naj tajim neizmerno bolečino, ki me spremlja dan za dnem? Ko drugi govorijo o svojih sinovih, me kar duši in komaj zadržujem solze.«

Da, kdor zapusti Jehova in življenjsko pot, h kakršni spodbuja Sveto pismo, zelo žalosti preostale zveste družinske člane. »Svojo sestro zelo ljubim,« pravi Irene, »in vse bi naredila, da bi se vrnila k Jehovu.« Maria ima brata, ki je Jehovu obrnil hrbet zaradi nemorale. Ona pravi: »Težko sem to prenesla, ker je bil v vseh drugih pogledih čudovit brat. Še posebej ga pogrešam na večjih družinskih srečanjih.«

Zakaj je tako težko?

Zakaj so krščanski sorodniki zaradi otroka ali druge ljubljene osebe, ki zapusti pot resnice, tako močno prizadeti? Zato ker vedo, da Sveto pismo obljublja večno življenje v raju na zemlji tistim, ki ostanejo zvestovdani Jehovu. (Psalm 37:29; 2. Petrovo 3:13; Razodetje 21:3–5) Veselijo se časa, ko bodo skupaj z zakoncem, otroki, s starši, sestrami in z brati ter vnuki uživali te blagoslove. Kako boleča je zanje misel, da najdražjih, ki so nehali služiti Jehovu, morda ne bo zraven! Kristjani že sedaj cenijo Jehovove zakone in načela, saj so napisana njim v dobro. Stre se jim srce, ko vidijo svoje ljubljene, katerih setev obeta slabo žetev. (Izaija 48:17, 18; Galačanom 6:7, 8)

Kdor še nikoli ni doživel takšne izgube, morda težko razume, kako je lahko  uničujoča. Dotakne se skoraj vseh življenjskih področij. »Na krščanskih shodih mi je postajalo vse bolj neprijetno sedeti in gledati starše, ki se s svojimi otroki smejejo in pogovarjajo,« pravi Louise. »Vsak vesel dogodek zasenči praznina, saj nekdo manjka.« Neki krščanski starešina se spominja štirih let, ko je ženina hči z njima pretrgala vse stike. Dejal je: »Pogosto so bili celo lepi trenutki nesrečni. Če sem ženi kaj podaril ali jo za konec tedna peljal kam na lepše, je planila v jok. Spomnila se je hčerke, ki se ni veselila skupaj z nama.«

Ali so takšni kristjani preveč čustveni? Ni nujno. Pravzaprav lahko do neke mere odsevajo lastnosti Jehova, ki je človeka ustvaril po svoji podobi. (1. Mojzesova 1:26, 27) Kaj to pomeni? No, kako se je Jehova počutil, ko se mu je uprlo njegovo ljudstvo, Izrael? Iz Psalma 78:38–41 vidimo, da ga je to bolelo in prizadelo. Kljub temu jih je potrpežljivo svaril in discipliniral ter jim znova in znova odpuščal, kadar so se kesali. Očitno je Jehova osebno navezan na svoja stvarjenja, ‚delo svojih rok‘, in se jim ne odreče kar tako. (Job 14:15, SSP; Jona 4:10, 11) Ljudem je vsadil sposobnost, da so med seboj podobno srčno navezani. Te vezi so lahko še posebej močne med družinskimi člani. Zato ni presenetljivo, da je človek žalosten,  ko ljubljeni sorodnik zapusti pot resnice.

Res, takšno dejanje ljubljene osebe spada med najtežje preizkušnje pravih častilcev. (Apostolska dela 14:22) Jezus je rekel, da bo njegovo sporočilo razdelilo nekatere družine. (Matej 10:34–38) Pa ne zaradi tega, ker je biblijsko sporočilo samo po sebi takšno. Gre za to, da so neverujoči ali nezvesti člani družine tisti, ki povzročajo razdore, s tem da pot krščanstva zavračajo, jo zapustijo ali ji celo nasprotujejo. Vendar smo Jehovu lahko hvaležni, da svojih zvestovdanih ne pusti na cedilu in jim pomaga, ko se spoprijemajo z mnogimi preizkušnjami. Katera biblijska načela vam lahko pomagajo premagati žalost in najti vsaj malo veselja in zadovoljstva, če trpite zaradi tega, ker je vaš najbližji zapustil pot resnice?

Kako se spoprijeti?

»Sezidavajte se [. . .] in se tako obdržite v Božji ljubezni.« (Juda 20, 21) Morda zaradi svojih okoliščin v tem trenutku ne morete storiti ničesar, s čimer bi pomagali družinskemu članu, ki je nehal služiti Jehovu. Vseeno pa lahko in morate krepiti sebe, kot tudi preostale zveste člane družine. Dva od treh Veronicinih sinov sta se odvrnila od resnice. Ona pripoveduje: »Z možem sva dobila nasvet, naj ostaneva duhovno močna, saj bova le tako najbolje pripravljena sprejeti sinova, ko se bosta spametovala. Kje bi bil izgubljeni sin, če ga njegov oče ne bi bil pripravljen sprejeti k sebi?«

Bodite zaposleni z duhovnimi rečmi, da boste še naprej močni. K temu spada redno poglobljeno preučevanje Biblije in obiskovanje krščanskih shodov. Razdajajte se za druge v občini, kolikor vam to dovoljujejo okoliščine. Na začetku vam bo morda težko. Veronica se spominja: »Najprej sem se želela osamiti kot ranjena žival. Toda moj mož je vztrajal, da obdrživa dobro duhovno rutino. Poskrbel je, da sva obiskovala shode. Približalo se je zborovanje in potrebovala sem precej poguma za srečanje z ljudmi. Program pa naju je pravzaprav še bolj zbližal z Jehovom. Za najinega sina, ki je ostal zvest, je bilo to zborovanje še posebej izgrajujoče.«

Prej omenjeni Marii še zlasti pomaga to, da ostaja dejavna v oznanjevanju. Sedaj o Bibliji poučuje štiri osebe. Podobno pravi Laura: »Žal pri vzgoji otrok nisem imela toliko uspeha kot drugi starši in še vedno vsak dan jočem. Toda Jehovu se zahvaljujem, da imam popolno biblijsko sporočilo, ki lahko pomaga družinam v teh zadnjih dneh.« Ken in Eleanor imata odrasle otroke, ki so zapustili občino. Prilagodila sta svoje okoliščine ter se preselila na področje, kjer je večja potreba po kraljestvenih oznanjevalcih, in si prizadevata v polnočasnem služenju. To jima pomaga zadeve videti v pravi luči in preprečiti, da bi ju pogoltnila žalost.

 Ne izgubite upanja. Ljubezen »vse upa«. (1. Korinčanom 13:7) Pravkar omenjeni Ken pravi: »Ko so najini otroci zapustili pot resnice, se mi je zdelo, kot da so umrli. Toda po smrti moje sestre sem mišljenje spremenil. Hvaležen sem, da otroci le niso dobesedno mrtvi. Jehova jim ponuja roko v upanju, da se bodo vrnili k njemu.« Zares, izkušnje kažejo, da se mnogi, ki so zapustili resnico, nazadnje vrnejo. (Luka 15:11–24)

Uprite se samoobtoževanju. Starši se morda še posebej radi ozirajo v preteklost in obžalujejo, da v določenih trenutkih niso ravnali drugače. Vendar glavna misel v Ezekielu 18:20 pove, da je za svoje napačne odločitve Jehovu odgovoren grešnik sam, in ne njegovi starši. Zanimivo je, da knjiga Pregovori, v kateri kar nekaj vrstic govori o odgovornosti staršev, da pravilno vzgajajo svoje otroke, vsebuje več kot štirikrat toliko nasvetov za mlade, naj poslušajo in ubogajo svoje starše. Da, otroci so se dolžni odzivati na biblijsko vzgojo svojih nepopolnih staršev. Verjetno ste ob različnih priložnostih ravnali po svojih najboljših močeh. Vendar tudi če menite, da ste storili določene napake, in ste zanje res odgovorni, to še nujno ne pomeni, da je ljubljena oseba zaradi njih pustila resnico. Vsekakor se ničesar ne da doseči z razmišljanjem: »Če bi le . . .« Učite se iz svojih napak ter se odločite, da jih ne boste ponavljali, in molite k Jehovu za odpuščanje. (Psalm 103:8–14; Izaija 55:7) Nato glejte v prihodnost in ne razmišljajte preveč o preteklosti.

Z drugimi bodite potrpežljivi. Nekateri morda ne bodo vedeli, kako naj vas pravzaprav spodbudijo ali potolažijo, zlasti če sami še nikoli niso doživeli kaj podobnega. Poleg tega imajo ljudje različne poglede na spodbudo in tolažbo. Če torej kdo reče nekaj, s čimer vas razburi, upoštevajte nasvet apostola Pavla iz Pisma Kološanom 3:13: »Prenašajte se med seboj in si velikodušno odpuščajte, če ima kdo razlog za pritožbo proti drugemu.«

Spoštujte Jehovovo pripravo za discipliniranje. Če je bil v občini discipliniran vaš sorodnik, ne pozabite, da je to del Jehovove priprave in je ta v korist vseh, tudi prestopnika. (Hebrejcem 12:11) Zato se ogibajte tega, da bi iskali napake pri starešinah, ki so bili vpleteni, ali v odločitvah, ki so jih sprejeli. Zapomnite si, izid je najboljši, kadar ravnate tako, kot želi Jehova, medtem ko lahko nasprotovanje njegovim pripravam težave samo še poveča.

Mojzes je po osvoboditvi Izraelcev iz Egipta redno opravljal službo sodnika. (2. Mojzesova 18:13–16) Ker je bila sodba v korist enega verjetno v škodo drugega, si ni težko predstavljati, da so bili nekateri razočarani nad njegovimi odločitvami. Morda je ravno iskanje napak v Mojzesovih sodbah ljudstvo navedlo, da so se nekajkrat uprli njegovemu vodstvu. Toda Jehova ga je uporabljal kot voditelja svojega ljudstva. Ni kaznoval Mojzesa, temveč upornike in njihove družine, ki so jih podpirale. (4. Mojzesova 16:31–35) Kako lahko pokažemo, da smo se iz tega nekaj naučili? Tako da si prizadevamo spoštovati in upoštevati odločitve tistih, ki imajo danes teokratično oblast.

 V zvezi s tem se Delores spominja, kako težko ji je bilo ohraniti uravnovešen pogled, ko je bila njena hči v občini disciplinirana. »Pomagalo mi je to,« pravi ona, »da sem velikokrat vzela v roke članke o razumnosti Jehovovih priprav. Imela sem posebno beležnico, kamor sem zapisovala misli iz govorov in člankov, ki so mi pomagale zdržati in vztrajati.« Tako pridemo še do ene pomembne pomoči pri spoprijemanju s tem, ko naš najbližji zapusti resnico.

Izpovejte svoje občutke. Morda vam bo pomagalo, če se boste zaupali enemu ali dvema razumevajočima prijateljema, na katera se lahko zanesete. Izberite takšne prijatelje, ki vam bodo pomagali ohraniti pozitivno stališče. Gotovo pa vam bo najbolj koristilo, če boste ‚izlili svoje srce‘ v molitvi Jehovu. * (Psalm 62:7, 8) Zakaj? Ker le on popolnoma razume vsa vaša čustva. Lahko se vam na primer zdi nepošteno, da morate prestajati takšno čustveno bolečino. Saj vendar niste vi zapustili Jehova. Zaupajte svoje občutke Jehovu in ga prosite, naj vam pomaga, da za vas okoliščine ne bodo tako boleče. (Psalm 37:5)

Sčasoma boste verjetno znali bolje obladovati svoja čustva. Medtem pa se nenehno trudite ugajati svojemu nebeškemu Očetu in nikoli ne mislite, da je to zaman. (Galačanom 6:9) Zapomnite si, če bi Jehova zapustili, bi problemi ostali. Če pa mu ostanemo zvesti, nam bo v preizkušnjah, s katerimi se spoprijemamo, pomagal. Bodite torej prepričani, da Jehova popolnoma razume vaše okoliščine in vam bo še naprej pravočasno pomagal. (2. Korinčanom 4:7; Filipljanom 4:13; Hebrejcem 4:16)

[Podčrtni opombi]

[Okvir na strani 19]

Kako to prenesti

◆ »Sezidavajte se [. . .] in se tako obdržite v Božji ljubezni.« (Juda 20, 21)

◆ Ne izgubite upanja. (1. Korinčanom 13:7)

◆ Uprite se samoobtoževanju. (Ezekiel 18:20)

◆ Z drugimi bodite potrpežljivi. (Kološanom 3:13)

◆ Spoštujte Jehovovo pripravo za discipliniranje. (Hebrejcem 12:11)

◆ Izpovejte svoje občutke. (Psalm 62:7, 8)

[Okvir/slika na strani 21]

Ali ste zapustili Jehova?

Če je tako, sta ne glede na razlog ogrožena vaš odnos z Jehovom in obet večnega življenja. Morda se želite vrniti k Jehovu. Ali si sedaj v tem na vso moč prizadevate, ali pa čakate na »pravi čas«? Ne pozabite, nevihtni oblaki harmagedona se hitro približujejo. Poleg tega je življenje v tej stvarnosti kratko in negotovo. Ne morete vedeti, ali boste jutri sploh še živi. (Psalm 102:3; Jakob 4:13, 14) Neki mož, pri katerem so odkrili neozdravljivo bolezen, je dejal: »Ta bolezen se me je lotila sredi polnočasnega dela, ko sem s čistim srcem služil Jehovu. Sedaj mi je to v tolažbo.« Pa si predstavljajte, kako bi se počutil, če bi se ga bolezen lotila, ko bi razmišljal: »Nekega dne se bom že vrnil k Jehovu!« Če ste zapustili Jehova, je sedaj najboljši čas za vrnitev.

[Slike na strani 18]

Zaposlenost z duhovnimi dejavnostmi vam lahko pomaga ohraniti pravo stališče