Kako se lahko bližamo ‚njemu, ki posluša molitev‘
Kako se lahko bližamo ‚njemu, ki posluša molitev‘
»K tebi, ki poslušaš molitev, prihaja vse meso.« (PSALM 65:2)
1. V čem se ljudje razlikujemo od drugih živih bitij na zemlji in katera priložnost se nam zato ponuja?
OD VSEH tisočerih živih bitij, ki živijo na zemlji, smo le ljudje obdarjeni s sposobnostjo, da častimo Stvarnika. Samo ljudje se zavedamo svojih duhovnih potreb in si jih želimo potešiti. S tem pa se nam ponuja čudovita priložnost, da z našim nebeškim Očetom stkemo tesno vez.
2. Kako je greh škodljivo vplival na človekovo vez s Stvarnikom?
2 Človek je bil ustvarjen tako, da lahko komunicira s svojim Stvarnikom. Adam in Eva sta bila ob ustvaritvi brezgrešna. Zato sta lahko z Bogom komunicirala tako neovirano, kakor otrok komunicira s svojim očetom. Vendar sta zaradi storjenega greha to veliko prednost izgubila. Ker Boga nista ubogala, se je tesna vez, ki ju je povezovala z njim, pretrgala. (1. Mojzesova 3:8–13, 17–24) Ali to pomeni, da Adamovi nepopolni potomci z Bogom ne morejo več komunicirati? Ne, Jehova še vedno dovoli, da se mu bližajo, toda samo če izpolnjujejo nekatere pogoje. Katere?
Pogoji za to, da se lahko bližamo Bogu
3. Kako naj bi se grešni ljudje bližali Bogu in iz katerega zgleda lahko to razberemo?
3 To, katere pogoje je Bog postavil nepopolnemu človeku, ki bi se mu rad približal, lahko razberemo iz pripovedi o dveh Adamovih sinovih. Tako Kajn kot Abel sta se skušala Bogu približati s tem, da sta mu darovala. Bog je Abelovo daritev sprejel, Kajnove pa ne. (1. Mojzesova 4:3–5) Zakaj? V Pismu Hebrejcem 11:4 piše: »Zaradi vere je Abel daroval Bogu žrtev, ki je bila vrednejša od Kajnove. Zaradi vere mu je bilo izrečeno priznanje, da je pravičen.« Jasno je torej, da je eden od pogojev za to, da se lahko bližamo Bogu, vera. Drug pogoj pa je razviden iz tega, kar je Jehova rekel Kajnu: »Ne bode li ti, če dobro delaš, povišanja?« Da, Kajn bi se Bogu lahko približal, če bi začel delati dobro. Vendar je Božji nasvet zavrgel, ubil Abela in končal kot izobčenec. (1. Mojzesova 4:7–12) Tako je že na samem začetku človeške zgodovine postalo jasno, kaj je potrebno za to, da bi se lahko bližali Bogu – to, da verujemo in delamo dobro.
4. Kaj bi v zvezi z dostopom do Boga morali priznati?
4 Če se želimo bližati Bogu, je nujno tudi to, da priznamo svojo grešnost. Vsi ljudje smo grešni, greh pa je kakor ovira, ki nam otežuje dostop do Boga. Prerok Jeremija je o Izraelcih napisal: »Mi, mi smo se pregrešili [. . .]. Z oblakom si se ogrnil, da ne predere molitev.« (Žalostinke 3:42, 44) Kljub temu Bog skozi vso človeško zgodovino dokazuje, da je pripravljen prisluhniti molitvam tistih, ki se mu bližajo v veri in s pravim nagibom srca ter izpolnjujejo njegove zapovedi. (Psalm 119:145) Kdo so bili nekateri od teh posameznikov in kaj se lahko iz njihovih molitev naučimo?
5., 6. Kaj se lahko naučimo iz tega, kako se je Abraham bližal Bogu?
5 Eden od takšnih posameznikov je bil Abraham. Bog je njegovim molitvam prisluhnil, saj ga je imenoval ‚moj prijatelj‘. (Izaija 41:8) Kaj se lahko naučimo iz tega, kako se je Abraham bližal Bogu? Ta zvesti očak je Jehova glede svojega dediča vprašal: »Kaj mi hočeš dati, ker jaz preminem brez otrok?« (1. Mojzesova 15:2, 3; 17:18) Nekoč drugič je izrazil svojo zaskrbljenost v zvezi s tem, komu bo prizanešeno, ko bo Bog izvršil obsodbo nad hudobnimi v Sodomi in Gomori. (1. Mojzesova 18:23–33) V molitvah pa je prosil tudi za druge. (1. Mojzesova 20:7, 17) Včasih se je Jehovu bližal tako, da mu je daroval žrtve, prav kakor je to počel Abel. (1. Mojzesova 22:9–14)
6 Ob vseh teh priložnostih je Abraham z Jehovom govoril brez zadržkov. Hkrati pa se je ponižno zavedal svojega položaja pred Stvarnikom. Bodite pozorni na njegove spoštljive besede, zapisane v Prvi Mojzesovi knjigi 18:27: »Glej, prosim, drznil sem se govoriti h Gospodu, jaz, ki sem prah in pepel.« Kako posnemanja vreden zgled!
7. O čem vse so očaki molili k Jehovu?
7 Očaki so molili o različnih stvareh in Jehova jih je uslišal. Jakob se je denimo v molitvi zaobljubil. Potem ko je Boga prosil za podporo, mu je svečano obljubil: »Karkoli mi boš dal, od vsega ti dam desetino.« (1. Mojzesova 28:20–22) Ko je bil kasneje tik pred tem, da sreča svojega brata, je Jehova rotil za zaščito: »Otmi me, prosim, iz brata mojega roke, iz Ezava roke, zakaj bojim se ga.« (1. Mojzesova 32:9–12) Očak Job je k Jehovu molil za svojo družino in zanjo daroval žrtve. Molil je tudi za svoje tri tovariše, ki so s svojim govorjenjem grešili, in Jehova se je nanj »milostno ozrl«. (Job 1:5; 42:7–9) Iz teh pripovedi spoznamo, o čem vse lahko molimo k Jehovu. Vidimo pa tudi, da je Jehova pripravljen prisluhniti tistim, ki se mu v molitvi bližajo tako, kot to on želi.
Pod postavino zavezo
8. Kdo je pod postavino zavezo molil k Jehovu v imenu ljudstva?
8 Zatem ko je Jehova Izraelce rešil iz Egipta, jim je dal postavino zavezo. V Postavi je bilo določeno, da se ljudje lahko Bogu bližajo po postavljenih duhovnikih. Enake naloge kakor duhovniki so za ljudstvo opravljali tudi nekateri leviti. O zadevah, ki so se tikale celotnega naroda, je k Bogu molil predstavnik ljudstva – včasih je bil to kralj ali pa prerok. (1. Samuelova 8:21, 22; 14:36–41; Jeremija 42:1–3) K Jehovu je na primer ob posvetitvi templja iskreno molil kralj Salomon. Jehova je na njegovo molitev odgovoril tako, da je tempelj napolnil s slavo ter rekel: »Ušesa moja bodo pazila na molitev, ki se opravlja na tem mestu.« (2. letopisov 6:12–7:3, 15)
9. Kaj so morali duhovniki delati, da so se lahko v svetišču kot predstavniki ljudstva Jehovu pravilno bližali?
9 Jehova je Izraelcem v Postavi dal tudi navodilo glede tega, kako se mu pravilno bližati v svetišču. Katero navodilo? Veliki duhovnik je moral poleg tega, da je daroval živalske žrtve, vsako jutro in vsak večer pred Jehovom zažigati dišeče kadilo. Kasneje so to nalogo lahko vsak dan, razen na dan sprave, opravljali tudi podduhovniki. Če duhovniki Jehovu ne bi izkazovali takšne časti, ta ne bi bil zadovoljen z njihovo službo. (2. Mojzesova 30:7, 8; 2. letopisov 13:11)
10., 11. Kaj dokazuje, da je Jehova prisluhnil molitvam posameznikov?
10 Ali so se v starem Izraelu Bogu lahko bližali le po predstavnikih? Ne, Sveto pismo pokaže, da je Jehova z veseljem prisluhnil tudi molitvam posameznikov. Salomon je Jehova ob posvetitvi templja prosil: »Kakršnokoli molitev in prošnjo bo molil kdo ali vse ljudstvo tvoje izraelsko [. . .] in iztegne roke proti tej hiši: ti poslušaj v nebesih.« (2. letopisov 6:29, 30) V Lukovi pripovedi piše, da je Zaharija, oče Janeza Krstnika, v svetišču daroval kadilo, medtem ko je množica Jehovovih častilcev, ki niso bili duhovniki, »zunaj molila«. Očitno je bilo v navadi, da so se ljudje zunaj svetišča zbirali k molitvi, ko se je na zlatem oltarju Jehovu darovalo kadilo. (Luka 1:8–10)
11 Jehova je torej predstavnikom naroda in posameznikom, ki so se želeli z njim sami pogovarjati v molitvi, rad prisluhnil, če so se mu bližali tako, kakor je njemu všeč. Danes sicer nismo več pod postavino zavezo, vseeno pa se lahko iz tega, kako so se starodavni Izraelci bližali Bogu, naučimo marsikaj dragocenega.
Kako se Jehovu bližamo pod krščansko ureditvijo
12. Kaj je Jehova storil, da bi se mu kristjani lahko bližali?
12 Danes živimo pod krščansko ureditvijo. Dobesednega templja, v katerem bi duhovniki zastopali Božje ljudstvo kot celoto oziroma proti kateremu bi se lahko obrnili, kadar molimo k Bogu, ni več. Kljub temu je Jehova stvari uredil tako, da se mu še vedno lahko bližamo. Kaj je storil? Leta 29 n. št., ko je bil Kristus maziljen in postavljen za velikega duhovnika, je začel delovati duhovni tempelj. * Jehova je s tem duhovnim templjem na novo uredil zadeve tako, da se mu lahko pri čaščenju bližamo na temelju spravne žrtve Jezusa Kristusa. (Hebrejcem 9:11, 12)
13. Katero skupno značilnost glede molitve imata jeruzalemski in duhovni tempelj?
13 Številne značilnosti jeruzalemskega templja ustrezno predstavljajo različne vidike duhovnega templja, tudi tiste, ki so povezani z molitvijo. (Hebrejcem 9:1–10) Kaj je denimo predstavljalo kadilo, ki so ga zjutraj in zvečer darovali na oltarju v svetem predelu templja? V knjigi Razodetje piše, da ‚kadilo predstavlja molitve svetih‘. (Razodetje 5:8; 8:3, 4) David je pod navdihnjenjem napisal: »Molitev moja pridi kakor kadilo pred tebe.« (Psalm 141:2) Prijetno dišeče kadilo potemtakem v krščanski ureditvi ustrezno predstavlja molitve in hvalnice, ki jih Jehova sprejema. (1. Tesaloničanom 3:10)
14., 15. Kaj lahko rečemo o molitvah a) maziljenih kristjanov in b) ‚drugih ovc‘?
14 Kdo se v tem duhovnem templju lahko bliža Bogu? Na notranjem dvorišču dobesednega templja so imeli prednost služiti tako duhovniki kot leviti, v sveti predel pa so lahko vstopili samo duhovniki. Notranje dvorišče in sveti predel predstavljata edinstveni duhovni položaj, ki ga imajo maziljeni kristjani z nebeškim upanjem. Ta položaj jim omogoča, da lahko molijo k Bogu in ga hvalijo.
15 Kako pa je s tistimi, ki imajo zemeljsko upanje, torej z ‚drugimi ovcami‘? (Janez 10:16) Prerok Izaija je nakazal, da bodo v »poslednjih dneh« Jehova pričeli častiti ljudje iz mnogih narodov. (Izaija 2:2, 3) Poleg tega je napisal, da se bodo Jehovu pridružili tudi ‚tujci‘ (SSP). Bog je to, da je pripravljen prisluhniti njihovim molitvam, nakazal z besedami: »Razveselim [jih] v molitveni hiši svoji.« (Izaija 56:6, 7) Dodatne podrobnosti so navedene v Razodetju 7:9–15, kjer je opisana »velika množica ljudi« iz »vseh narodov«, ki »noč in dan« skupaj častijo Boga in molijo k njemu na zunanjem dvorišču duhovnega templja. Misel na to, da se lahko danes vsi Božji služabniki brez zadržkov bližamo Bogu, popolnoma prepričani, da nam prisluhne, je zares tolažilna!
Kakšne molitve Bog usliši?
16. Kaj se lahko o molitvi naučimo od zgodnjih kristjanov?
16 Zgodnji kristjani so pogosto molili. O čem vse? Krščanski starešine so prosili za vodstvo, da bi znali izbrati može, ki bi skrbeli za organizacijske zadeve. (Apostolska dela 1:24, 25; 6:5, 6) Epafra je molil za sovernike. (Kološanom 4:12) Člani jeruzalemske občine so molili za Petra, ko je bil ta v ječi. (Apostolska dela 12:5) Zgodnji kristjani so Boga prosili, naj jim med nasprotovanjem vliva pogum. V molitvi so rekli: »Jehova, bodi pozoren na njihove grožnje in daj svojim sužnjem, da bodo še naprej pogumno govorili tvojo besedo.« (Apostolska dela 4:23–30) Učenec Jakob je kristjane spodbujal, naj takrat, ko se znajdejo v preizkušnji, Boga prosijo za modrost. (Jakob 1:5) Ali tudi vi v molitvi Jehova prosite za takšne stvari?
17. Čigave molitve Jehova sprejme?
17 Bog ne sprejme vseh molitev. Kako smo lahko potem prepričani, da bo naše molitve uslišal? Zvesti posamezniki, ki jim je Bog v preteklosti prisluhnil, so se mu bližali iskreno in s pravim nagibom srca. Imeli so vero in jo podkrepili s tem, da so delali dobro. Prepričani smo lahko, da bo Jehova tistim, ki se mu tako bližajo, tudi danes prisluhnil.
18. Kateri pogoj moramo kristjani izpolnjevati, da bi bile naše molitve uslišane?
18 Izpolnjevati pa je treba še en pogoj. Apostol Pavel je to pojasnil z naslednjimi besedami: ‚Po njem imamo dostop k Očetu po enem duhu.‘ Na koga je Pavel meril, ko je napisal »po njem«? Na Jezusa Kristusa. (Efežanom 2:13, 18) Zares, Očetu se lahko neovirano bližamo samo po Jezusu. (Janez 14:6; 15:16; 16:23, 24)
19. a) Kdaj so kadilne daritve Izraelcev postale Jehovu odvratne? b) Kako lahko poskrbimo za to, da bodo naše molitve za Jehova kakor prijetno dišeče kadilo?
19 Kot smo že omenili, kadilo, ki so ga darovali izraelski duhovniki, predstavlja molitve Božjih zvestih služabnikov, ki so Bogu sprejemljive. Vendar so se Jehovu kadilne daritve Izraelcev tu in tam gnusile. Do tega je prišlo takrat, kadar so Izraelci v templju zažigali kadilo, istočasno pa se klanjali malikom. (Ezekiel 8:10, 11) Tako so Jehovu tudi danes molitve tistih, ki trdijo, da mu služijo, vendar hkrati počnejo stvari, ki so v nasprotju z njegovimi zakoni, kakor odvraten smrad. (Pregovori 15:8) Zato bodimo na vseh področjih svojega življenja še naprej čisti, tako da bodo naše molitve za Boga kakor prijetno dišeče kadilo. Jehova se molitev tistih, ki hodijo po njegovih pravičnih poteh, veseli. (Janez 9:31) Na vsa vprašanja glede molitve pa še nismo odgovorili. Kako naj bi molili? Za kaj lahko molimo? In kako Bog odgovarja na naše molitve? O teh in še drugih vprašanjih bomo razpravljali v naslednjem članku.
[Podčrtna opomba]
Ali lahko pojasnite?
• Kako se lahko nepopolni ljudje bližamo Bogu tako, da nas bo sprejel?
• Kako lahko v svojih molitvah posnemamo očake?
• Kaj se naučimo iz molitev zgodnjih kristjanov?
• Kdaj so naše molitve za Boga kakor prijetno dišeče kadilo?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 23]
Zakaj je Bog Abelovo žrtev sprejel, Kajnove pa ne?
[Slika na strani 24]
‚Prah in pepel sem.‘
[Slika na strani 25]
»Od vsega ti dam desetino.«
[Slika na strani 26]
Ali so vaše molitve za Jehova kakor prijetno dišeče kadilo?