Poudarki petega dela knjige Psalmov
Jehovova beseda je živa
Poudarki petega dela knjige Psalmov
BOGATI morda pravijo: »Sinovi naši [bodo] kakor rastline, dobro zrejene v nežni dobi svoji, in hčere naše kakor vogelni stebri, obdelani po zidavi svetišča; žitnice naše da bodo polne [. . .], naše ovce da tisočero rodevajo.« (Psalm 144:12–14) Poleg tega premožni morda vzklikajo: »Srečno ljudstvo, ki mu gre tako!« Vendar psalmist pravi drugače: »Srečno ljudstvo, čigar Bog je Jehova!« (Psalm 144:15, NW) Le kako bi lahko bilo drugače? Jehova je srečen Bog, zato so srečni tudi njegovi častilci. (1. Timoteju 1:11) Ta resnica pride jasno do izraza v zadnji zbirki pesmi, ki so navdihnjene od Boga, v Psalmih od 107 do 150.
Peti del knjige Psalmov tudi poudari Jehovove izredne lastnosti. Mednje spadajo srčna dobrotljivost, zvestoba in dobrota. Večji ko imamo vpogled v Božjo osebnost, bolj smo odločeni, da bomo Boga ljubili in se ga bali. To pa prispeva k naši sreči. Kako dragoceno sporočilo najdemo v petem delu knjige Psalmov! (Hebrejcem 4:12)
SREČNI ZARADI JEHOVOVE SRČNE DOBROTLJIVOSTI
»Slavé naj [ljudje] GOSPODA za milost [srčno dobrotljivost, NW] njegovo in za čudovita dela njegova pri sinovih človeških,« pojejo pregnani Judje, ko se vračajo iz ujetništva v Babilonu. (Psalm 107:8, 15, 21, 31, NW) David hvali Boga: »Do nebeških višav [je] resnica [zvestoba, NW] tvoja.« (Psalm 108:4) V naslednji pesmi moli: »Pomagaj mi, o GOSPOD, Bog moj, reši me po milosti [srčni dobrotljivosti, NW] svoji.« (Psalm 109:18, 19, 26) Psalm 110 preroško govori o Mesijevem vladanju. V Psalmu 111:10 je zapisano: »Začetek modrosti je strah GOSPODOV.« Glede na naslednji psalm velja: »Blagor mu, kdor se boji GOSPODA!« (Psalm 112:1)
Psalmi od 113 do 118 se imenujejo halelski psalmi, ker se v njih ponavlja izraz »Aleluja« oziroma »Hvalite Jaha!«. Po Mišni, ki je nastala v tretjem stoletju in v katero so zapisali zgodnje ustno izročilo, so te pesmi peli ob pashi in treh judovskih letnih praznikih. Najdaljši od vseh psalmov in tudi poglavij v Bibliji je Psalm 119. Poveličuje Jehovovo razodeto besedo oziroma sporočilo.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
109:23 – Kaj je imel David v mislih, ko je dejal, da ‚gine kakor senca, ko se nagiblje‘? David se je pesniško izrazil, da čuti bližino svoje smrti. (Psalm 102:11)
110:1, 2 – Kaj je ‚[Davidov] Gospod‘, Jezus Kristus, delal, medtem ko je sedel na Božji desnici? Jezus se je po svojem vstajenju dvignil v nebesa in čakal na Božji desnici do leta 1914, ko je pričel vladati kot kralj. Medtem je vladal svojim maziljenim sledilcem, jih vodil v delu oznanjevanja in pridobivanja učencev ter jih pripravljal, da bodo vladali z njim v njegovem Kraljestvu. (Matej 24:14; 28:18–20; Luka 22:28–30)
110:4 – Kaj pomeni, da je Jehova »prisegel [. . .] in ne bode se kesal«? Ta prisega je zaveza, ki jo je Jehova sklenil z Jezusom Kristusom, da bo služil kot Kralj in Veliki duhovnik. (Luka 22:29)
113:3, SSP – Kako bodo ljudje Jehovovo ime hvalili »od sončnega vzhoda do njegovega zahoda«? Tu ne gre le za skupino posameznikov, ki vsakodnevno časti Boga. Sonce s svojimi žarki od vzhoda do zahoda osvetljuje ves planet. Podobno se bo Jehova častilo po vsej zemlji. Tega se ne da doseči brez organiziranja in prizadevanja. Kot Jehovove priče imamo dragoceno prednost, da poveličujemo Boga in goreče sodelujemo v delu oznanjevanja o Kraljestvu.
116:15 – Koliko je »draga [. . .] pred obličjem GOSPODOVIM smrt svetih njegovih«? Jehovu so njegovi častilci tako dragoceni, da ne bo dopustil, da bi kot skupina umrli. Če bi Jehova kaj takega dovolil, bi bilo videti, kot da so njegovi sovražniki močnejši od njega. Poleg tega na zemlji nihče ne bi več ostal kot temelj družbe novega sveta.
119:71, SSP – Kaj je lahko dobrega v prenašanju nadlog? V stiskah se lahko naučimo še bolj zanašati na Jehova, bolj iskreno moliti k njemu in bolj prizadevno preučevati Biblijo ter upoštevati tisto, kar je v njej zapisano. Poleg tega naš odziv na nadloge morda odkrije osebnostne napake, ki jih lahko popravimo. Če dovolimo, da nas trpljenje izboljša, zaradi njega ne bomo postali zagrenjeni.
119:96 – Kaj pomeni, da ‚ima sleherna popolna stvar svoj konec‘? Psalmist govori o popolnosti s človeškega stališča. Verjetno je imel v mislih, da je človekovo dojemanje popolnosti omejeno. Drugače pa je z Božjo zapovedjo, ki nima takšne omejitve. Je kot vodilo, ki se nanaša na vsa področja življenja. »Vidim, da je vsaki popolnosti meja,« piše v Ekumenski izdaji, »tvoj ukaz pa je brez mej.«
119:164 – Kaj poglavitnega lahko razberemo iz tega, naj se hvali Boga »sedemkrat [. . .] na dan«? Število sedem pogosto označuje popolnost. Potemtakem psalmist trdi, da si Jehova zasluži vso hvalo.
Pouk za nas:
107:27–31. Ko bo nastopil harmagedon, bo »modrost« (SSP) tega sveta »odpovedala« (Jože Krašovec) – nikogar ne bo mogla rešiti pred uničenjem. (Razodetje 16:14, 16) Samo tisti, ki rešitev iščejo pri Jehovu, bodo živeli, da ga ‚slavé za milost [srčno dobrotljivost, NW] njegovo‘.
109:30, 31; 110:5. Vojakove desnice, ki suče meč, ponavadi ne varuje ščit v levici. Jehova simbolično stoji »na desni« svojim služabnikom in se bori zanje. Tako jih ščiti in jim pomaga. To je zelo dober razlog, da ga njegovi služabniki ‚močno hvalimo‘!
113:4–9. Jehova je tako vzvišen, da se mora ponižati celo, da »vidi, karkoli je v nebesih«. Kljub temu je sočuten do ubožca, siromaka in nerodovitne žene. Vrhovni gospod Jehova je ponižen in želi, da njegovi častilci ravnajo enako. (Jakob 4:6)
114:3–7. Pouk o čudovith delih, ki jih je Jehova storil za svoje ljudstvo pri Rdečem morju, ob Jordanu in na gori Sinaj, naj bi na nas močno vplival. Človeštvo, ki ga predstavlja »zemlja«, bi moralo čutiti strahospoštovanje – simbolično ‚trepetati‘ – zaradi Gospoda.
119:97–101. To, da dosežemo modrost, imamo vpogled v Božjo Besedo in jo razumemo, nas ščiti pred duhovno škodo.
119:105. Božja Beseda je svetilo našim nogam, saj nam lahko pomaga, da se spoprijemamo s sedanjimi problemi. Simbolično tudi osvetljuje našo stezo, ker napoveduje Božji namen za prihodnost.
SREČNI KLJUB STISKAM
Kako se lahko spoprimemo s težavami in preživimo stiske? Na to vprašanje jasno odgovorijo Psalmi od 120 do 134. Če iščemo pomoč pri Jehovu, lahko prestanemo nadloge in ohranimo veselje. Te psalme, ki se imenujejo Pesmi stopinj oziroma vzpenjanj, so Izraelci najbrž peli, ko so potovali v Jeruzalem na praznovanje svojih letnih praznikov.
Psalma 135 in 136 opisujeta Jehova kot Tistega, ki stori, kar koli mu ugaja, in to je v ostrem nasprotju z nemočnimi maliki. Psalm 136 je spesnjen za petje odpeva. Zadnji del vsake vrstice se zapoje kot odpev na prvi del. Naslednji psalm pripoveduje o nesrečnih Judih v Babilonu, ki so želeli častiti Jehova na Sionu. Psalme od 138 do 145 je napisal David, ki želi Jehova ‚hvaliti iz vsega svojega srca‘. Zakaj? »Ker sem tako čudovito ustvarjen,« odgovarja. (Psalm 138:1; 139:14, SSP) V Psalmih od 140 do 144 moli za zaščito pred hudobnimi, za pravično karanje, rešitev pred preganjalci in vodstvo pri tem, kako naj se vede. Poudari veselje Jehovovega ljudstva. (Psalm 144:15) Po pregledu Božje veličine in božanskosti David izjavi: »Hvalo GOSPODOVO naj torej govore usta moja, in vse meso naj slavi sveto ime njegovo vedno in vekomaj!« (Psalm 145:21)
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
122:3 – Kako je bil Jeruzalem mesto, ki je bilo »popolnoma zvezano med sabo«? V Jeruzalemu so imeli podobno kot v drugih staroveških mestih navado graditi hiše tesno skupaj. Mesto s strnjenimi zgradbami so lažje branili. Poleg tega so se lahko meščani, ker so bile hiše med seboj tako blizu, zatekli drug k drugemu, ko so potrebovali pomoč in zaščito. To ponazarja duhovno enotnost 12 Izraelovih rodov, ko so se zbrali k čaščenju.
123:2 – Kaj v tem stavku ponazarjajo oči služabnikov? Služabniki so gledali na roko svojega gospodarja iz dveh razlogov: da bi ugotovili, kaj želi, ter da bi uživali njegovo zaščito in prejeli življenjske potrebščine. Podobno mi gledamo na Jehova, da bi spoznali njegovo voljo in pridobili njegovo naklonjenost.
131:1–3, SSP – Kako je David »potešil in pomiril [. . .] svojo dušo kakor otrok v naročju svoje matere«? Tako kot se odstavljeni malček uči najti tolažbo in zadovoljstvo pri svoji materi, se je David učil potešiti in pomiriti svojo dušo »kakor otrok v naročju svoje matere«. Kako? V srcu se ni prevzel, v svojih očeh ni bil vzvišen in se ni gnal za rečmi, ki so bile zanj previsoke. David je ponavadi raje priznal svoje omejitve in bil ponižen, kot pa da bi iskal slavo. Modro ravnamo, če posnemamo njegovo stališče, še posebej kadar se potegujemo za prednostmi v občini.
Pouk za nas:
120:1, 2, 6, 7. Obrekljiv in oster jezik lahko druge zelo prizadene. Brzdanje jezika je samo en vidik tega, kako kažemo, da ‚ljubimo mir‘.
120:3, 4. Če moramo prenašati koga, ki ima ‚zvijačni jezik‘, nas lahko tolaži dejstvo, da bo Jehova ob svojem času ukrepal. Obrekovalci bodo utrpeli škodo po roki »mogočnega«. Gotovo bodo prejeli Jehovovo ognjeno sodbo, ki jo simbolizira ‚žerjavica iz bodičevja‘ (SSP).
127:1, 2. V vseh naših prizadevanjih bi morali iskati Jehovovo vodstvo.
133:1–3. Enotnost Jehovovega ljudstva pomirja, koristi in osvežuje. Ne bi je smeli razdirati, tako da iščemo napake, smo prepirljivi ali se pritožujemo.
137:1, 5, 6. Pregnani častilci Jehova so bili navezani na Sion, ki je predstavljal Božjo organizacijo. Kaj pa mi? Ali smo zvestovdano navezani na organizacijo, ki jo Jehova uporablja danes?
138:2. Jehova ‚poveličuje čez vse ime svoje besedo svojo‘ v tem smislu, da bo vse, kar je v svojem imenu obljubil, daleč presegalo kakršna koli pričakovanja, ki jih morda imamo. Pred nami so zares veličastni obeti.
139:1–6, 15, 16. Jehova ve za naše dejanja, misli in besede, celo preden jih izgovorimo. Pozna nas vse od takrat, ko smo bili še zarodek, preden so se oblikovali deli telesa. Božje védenje o nas kot posameznikih je ‚prečudovito‘, da bi ga dojeli. Kako tolažilno je vedeti, da Jehova ne le vidi težavne okoliščine, s katerimi se morda spoprijemamo, temveč tudi razume, kako te vplivajo na nas!
139:7–12. Kamor koli morda gremo, nikoli nismo predaleč, da nas Bog ne bi mogel okrepiti.
139:17, 18. Ali nam je spoznanje o Jehovu postalo prijetno? (Pregovori 2:10) Če je tako, smo našli neizčrpen vir veselja. Jehovovih misli je »več [. . .] od peska«. O njem bomo lahko vedno spoznavali še več.
139:23, 24. Morali bi si želeti, da Jehova preišče našo notranjost, ali morda nismo na »potu, ki pelje v trpljenje« – imamo neprimerne misli, želje in nagibe – ter nam jih pomaga izkoreniniti.
143:4–7. Kako lahko vztrajamo kljub velikim težavam? Psalmist nam odkrije ključno misel: Poglobljeno premišljujmo o Jehovovih dejanjih, zanimajmo se za njegova dela in molimo k njemu za pomoč.
‚Hvalite Jaha!‘
Vsak izmed prvih štirih delov knjige Psalmov se konča z besedami hvale Jehovu. (Psalm 41:13; 72:19, 20; 89:52; 106:48) Zadnji, peti del ni izjema. V Psalmu 150:6, SSP, piše: »Vse, kar diha, naj hvali GOSPODA [Jaha, NW]. Aleluja!« To se bo seveda uresničilo v Božjem novem svetu.
Medtem ko se že veselimo časa, ko bo Jehova izlil blagoslove na svoje ljudstvo, imamo veliko razlogov, da poveličujemo pravega Boga in hvalimo njegovo ime. Pomislimo na srečo, ki jo doživljamo, ker poznamo Jehova in uživamo v dobrem odnosu z njim. Ali nismo spodbujeni, da ga hvalimo s srcem, polnim cenjenja?
[Slika na strani 15]
Jehovova čudovita dela zbujajo strahospoštovanje
[Slika na strani 16]
Jehovovih misli je »več [. . .] od peska«