Kažimo ljubezen in spoštovanje, tako da brzdamo svoj jezik

»Naj tudi vsak od vas ljubi svojo ženo, tako kakor ljubi sebe. Žena pa naj svojega moža globoko spoštuje.« (EFEŽANOM 5:33)

1., 2. Kaj pomembnega bi se morali vprašati vsi poročeni in zakaj?

PREDSTAVLJAJTE si, da ste v dar prejeli paket, na katerem piše: »Ravnaj pazljivo.« Kako bi z njim ravnali? Prav gotovo bi zelo pazili, da ga ne bi poškodovali. Kako pa naj bi gledali na darilo, ki ste ga dobili ob poroki – na svojega zakonca?

² Izraelka Naomi, ki je bila vdova, je mladima ženskama, Orfi in Ruti, dejala: »Naj vaju Jehova obdari in poskrbi, da si bosta našli miren dom, vsaka v hiši svojega moža.« (NW) (Ruta 1:3–9) O dobri ženi v Bibliji piše: »Hiša in blago je dedina po očetih, od GOSPODA pa je žena pametna.« (Pregovori 19:14) Če ste poročeni, bi morali na svojega zakonca gledati kot na Božje darilo. Kako ravnate s tem darilom, ki vam ga je dal Bog?

3. Kateri Pavlov nasvet naj bi možje in žene upoštevali?

³ Apostol Pavel je kristjanom v prvem stoletju napisal: »Naj tudi vsak od vas ljubi svojo ženo, tako kakor ljubi sebe. Žena pa naj svojega moža globoko spoštuje.« (Efežanom 5:33) Premislimo o tem, kako lahko možje in žene ta nasvet upoštevajo pri govorjenju.

Pazimo na »neobvladljiv in škodljiv« jezik

4. Kako lahko z jezikom delamo dobro ali slabo?

⁴ Biblijski pisec Jakob je rekel, da je jezik »neobvladljiv in škodljiv, poln smrtonosnega strupa«. (Jakob 3:8) Jakob se je zavedal naslednje pomembne resnice: neobvladljiv jezik deluje uničevalno. Nedvomno je dobro poznal biblijski pregovor, ki pravi, da so nepremišljene besede kakor »meč, ki prebada«. Ta isti pregovor pa omenja še nasprotno misel: »Modrih jezik pa je kakor zdravilo.« (Pregovori 12:18) Zares, besede utegnejo imeti močan vpliv. Lahko ranijo ali pa zdravijo. Kako besede, ki jih izrečete, vplivajo na vašega zakonca? Kako bi na to vprašanje odgovoril on?

5., 6. Zaradi česa vse je nekaterim težko brzdati svoj jezik?

⁵ Če so se besede, ki ranijo, vtihotapile v vaš zakon, lahko razmere izboljšate. Vendar se boste morali za to potruditi. Zakaj? Med drugim zato, ker se moramo bojevati s svojo nepopolnostjo. Podedovani greh negativno vpliva na to, kako o drugih razmišljamo in z njimi govorimo. »Če kdo ne greši v besedi,«  je napisal Jakob, »je popoln in je sposoben brzdati tudi vse svoje telo.« (Jakob 3:2)

⁶ Pri tem, da zlorabljamo svoj jezik, ima poleg naše nepopolnosti svojo vlogo tudi družinsko okolje. Nekateri so odraščali v družini, v kateri so bili starši »nepripravljeni za kakršen koli dogovor, [. . .] brez samoobvladanja, divji«. (2. Timoteju 3:1–3) Ljudje, ki so bili vzgojeni v takšnem okolju, pogosto kažejo podobne lastnosti. Seveda niti nepopolnost niti pomanjkljiva vzgoja nista izgovor za govorjenje, s katerim druge ranimo. Toda če se teh dejavnikov zavedamo, lažje razumemo, zakaj je nekaterim še posebej težko paziti, da ne bi drugih s svojimi besedami ranili.

Otresimo se žaljivega govorjenja

7. Na kaj je Peter meril, ko je kristjane opomnil, naj ‚odložijo vsakršno opravljanje‘?

⁷ Ne glede na to, zakaj posameznik z zakoncem govori žaljivo, lahko s tem odkriva, da ga premalo ljubi in spoštuje. Peter je kristjane upravičeno opomnil, naj ‚odložijo vsakršno opravljanje‘. (1. Petrovo 2:1) Grška beseda, prevedena z »opravljanje«, pomeni »žaljivo govorjenje«. Izraža misel o tem, da posameznik ‚druge obmetava z besedami‘. Kako dobro to opisuje posledice neobvladanega jezika!

8., 9. Do česa lahko pripelje žaljivo govorjenje in zakaj zakonci ne bi smeli tako govoriti?

⁸ Morda se žaljivo govorjenje ne zdi tako resna stvar, vendar premislite o tem, kaj se zgodi, ko mož ali žena tako govori s svojim zakoncem. Če bi mu rekel, da je neumen, len ali sebičen, bi s tem njegovo celotno osebnost povzel z eno samo besedo – in povrhu vsega še poniževalno! Takšno ravnanje je res kruto. Kako pa je s posploševanjem, s katerim se poudarjajo zakončeve napake? Mar niso izjave, kot sta denimo »Vedno si pozen« in »Nikoli mi ne prisluhneš«, v resnici pretirane? Najbrž se bo zakonec nanje odzval tako, da se bo začel braniti. To pa lahko potem pripelje do hudega prepira. (Jakob 3:5)

⁹ Med zakoncema, ki se v pogovoru obkladata z žaljivkami, se pojavi napetost, in tudi to lahko pripelje do hudih posledic. V Pregovorih 25:24 piše: »Bolje je prebivati v podstrešnem kotu nego z ženo prepirljivo v skupni hiši.« Isto seveda velja tudi za prepirljivega moža. Sčasoma bo bodisi mož bodisi žena s svojimi zbadljivimi besedami skrhal odnos z zakonskim partnerjem, zaradi česar se bo ta počutil neljubljenega oziroma celo nevrednega ljubezni. Jasno je torej, da je pomembno brzdati svoj jezik. Toda kako nam lahko to uspe?

‚Brzdajmo svoj jezik‘

10. Zakaj je pomembno, da brzdamo svoj jezik?

¹⁰ »Jezika,« piše v Jakobovem pismu 3:8, »ne more ukrotiti noben človek.« Vseeno pa bi morali svoj jezik po najboljših močeh brzdati, prav kakor jezdec brzda svojega konja, da bi nadzoroval njegove gibe. »Če se komu zdi, da Boga pravilno časti, pa ne brzda svojega jezika, temveč vztrajno slepi svoje srce, je njegovo čaščenje prazno.« (Jakob 1:26; 3:2, 3) Te besede kažejo, da je to, kaj in kako govorimo, resna stvar. S tem ne vplivamo le na odnos s svojim zakoncem, temveč tudi na sam odnos z Bogom Jehovom. (1. Petrovo 3:7)

11. Kako lahko preprečimo, da bi majhno nesoglasje preraslo v razgret prepir?

¹¹ Modro je, da pazite, kako govorite s svojim zakoncem. Če se znajdete v stresnih okoliščinah, skušajte zmanjšati napetost. Razmislite o tem, kaj sta doživela Izak in njegova žena Rebeka, kot je to opisano v Prvi Mojzesovi knjigi 27:46–28:4: »Izaku pa reče Rebeka: Studi se mi življenje moje zaradi hčerá  Hetejcev. Če vzame Jakob ženo izmed hčer Hetejcev, kakršni sta oni dve, izmed hčer tega kraja, čemu mi življenje?« Nikjer ni nakazano, da bi se Izak na te besede odzval ostro. Njunega sina Jakoba je poslal od doma, naj si poišče bogaboječo ženo, ki Rebeke najbrž ne bi spravljala v žalost. Denimo da med možem in ženo pride do nesoglasja. Če namesto besedice »ti« taktno uporabljata »jaz«, lahko preprečita, da bi majhno nesoglasje preraslo v razgret prepir. Zakaj na primer ne bi namesto trditve »Nikoli ne preživljaš časa z menoj!« rekli »Želim si, da bi bila več časa skupaj«? Osredotočite se na problem, ne pa na človeka. Uprite se temu, da bi analizirali, kdo ima prav in kdo narobe. »Prizadevajmo [si] za tistim, kar prispeva k miru, in za tistim, kar je v medsebojno spodbudo,« piše v Pismu Rimljanom 14:19.

Znebimo se ‚ujedljivosti, jeze in srda‘

12. Za kaj bi morali prositi Boga, da bi lahko brzdali svoj jezik, in iz katerega razloga?

¹² Pri brzdanju jezika pa ne gre samo za to, da pazimo, kaj govorimo. Navsezadnje se to, kar povemo, izoblikuje v našem srcu, in ne v naših ustih. Jezus je rekel: »Dobri človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudobni človek pa prinaša iz hudobnega zaklada hudo. Njegova usta namreč govore, česar je srce prepolno.« (Luka 6:45) Da bi torej brzdali svoj jezik, bomo morda morali moliti kakor David: »Srce čisto mi ustvari, o Bog, in trdnega duha ponovi v meni.« (Psalm 51:10)

13. Kako lahko ujedljivost, jeza in srd pripeljejo človeka do tega, da začne žaljivo govoriti?

¹³ Pavel je Efežane spodbujal, naj se ne znebijo le zbadljivih besed, temveč tudi čustev, ki se za njimi skrivajo. Napisal jim je: »Naj od vas izginejo vsakršna ujedljivost, jeza, srd, vpitje in žaljivo govorjenje z vso hudobnostjo vred.« (Efežanom 4:31) Ali ste opazili, da je Pavel najprej govoril o ‚ujedljivosti, jezi in srdu‘, šele nato pa je omenil »vpitje in žaljivo govorjenje«? Do morebitnega izbruha besed, ki ranijo, pride zaradi srda, ki vre v človeku. Zato se vprašajmo: ‚Ali je moje srce polno ujedljivosti in srda? Ali se »hitro razsrdim«?‘ (Pregovori 29:22, NW) Če je tako, potem prosite Boga za pomoč, da bi ta nagnjenja premagali in da bi se obvladali ter se s tem lahko ognili izbruhom jeze. V Psalmu 4:5, SSP [4:4, AC] piše: »Srdite se, a nikar ne grešite, govorite v svojem srcu, na svojem ležišču in umolknite!« Če čutite, da vam jeza narašča in se bojite, da se ne boste mogli več obvladovati, upoštevajte nasvet iz Pregovorov 17:14, kjer piše, naj ‚spor zapustimo, še preden izbruhne‘. Pri priči se umaknite, dokler nevarnost ne mine.

14. Kako lahko zamera vpliva na zakon?

¹⁴ Srda in jeze se ni enostavno rešiti, še posebej, če izvirata iz tega, kar je Pavel poimenoval »ujedljivost«. Grška beseda, ki jo je Pavel tukaj uporabil, označuje »to, da je kdo zamerljiv in zavrača spravo« ter ‚si v svoji zlobnosti piše seznam krivic‘. Včasih sovražnost med možem in ženo deluje kakor pregrada. Takšno stanje utegne med njima vladati tudi dlje časa. Kadar zamera med njima ni povsem pozabljena, lahko začneta drug do drugega čutiti hladen prezir. Vendar je to, da zakonca zaradi preteklih napak pestujeta zamero, nesmiselno. Tega, kar je že storjeno, se ne da več spremeniti. Napako, ki jo odpustimo, bi morali tudi pozabiti. Ljubezen ‚si ne zapisuje hudega‘. (1. Korinčanom 13:4, 5)

15. Kaj bo tistim, ki so navajeni govoriti osorno, pomagalo, da to navado odpravijo?

¹⁵ Kaj pa, če ste odraščali v družini, v kateri je bilo osorno govorjenje nekaj običajnega in je tako postalo tudi vaša navada? To lahko spremenite. Na številnih področjih v  življenju ste si že postavili meje, ki si jih enostavno ne dovolite prestopiti. Kje pa si boste postavili meje, ko gre za govorjenje? Ali se boste ustavili, še preden bodo vaše besede postale žaljive? Nedvomno si boste želeli postaviti mejo, ki je opisana v Pismu Efežanom 4:29: »Naj iz vaših ust ne pride nobena gnila beseda.« To pa pomeni, da morate ‚sleči staro osebnost z njenimi dejanji vred in si obleči novo, ki se s točnim spoznanjem prenavlja po podobi Njega, ki jo je ustvaril‘. (Kološanom 3:9, 10)

Nadvse pomemben je ‚zaupen pogovor‘

16. Zakaj so tihi dnevi za zakonsko zvezo škodljivi?

¹⁶ Kadar ima kateri od zakoncev tako imenovane tihe dneve, s tem ne doseže prav veliko, lahko pa povzroči škodo. Ni nujno, da želi s takšnim ravnanjem svojega partnerja kaznovati, temveč ga k temu morda navede razočaranje ali malodušje. Vendar zakonca s tem, da ne želita govoriti drug z drugim, samo stopnjujeta napetost in kaj malo prispevata k rešitvi trenutne težave. Neka poročena ženska se je glede tega takole izrazila: »Ko se enkrat spet začneva pogovarjati, o problemu nikoli ne spregovoriva.«

17. Kaj naj bi storili kristjani, ki imajo v zakonu težave?

¹⁷ Pri odpravljanju napetosti, ki noče popustiti, ne moremo ubrati bližnjice. V Pregovorih 15:22, NW, piše: »Kjer ni zaupnega pogovora, načrti propadejo, uspeh pa prinese množica svetovalcev.« Z zakoncem se boste morali usesti in se o zadevi pogovoriti. Poslušajte ga z odprtim umom in srcem. Če je videti, da je vse to nemogoče, zakaj potem  ne bi izkoristila možnosti, da vama na pomoč priskočijo starešine iz krščanske občine? Dobro poznajo Sveto pismo in imajo s tem, kako je treba udejanjati biblijska načela, veliko izkušenj. Takšni moški so »kakor zavetje pred vetrom in pribežališče pred povodnjijo«. (Izaija 32:2)

V boju lahko zmagamo

18. Kakšen boj je opisan v Pismu Rimljanom 7:18–23?

¹⁸ Za to, da bi brzdali svoj jezik, se moramo nenehno naprezati. Enako velja, če želimo nadzorovati svoje ravnanje. Apostol Pavel je o izzivu, s katerim se je spoprijemal, napisal: »Vem namreč, da v meni, to je v mojem mesu, ne prebiva nič dobrega. Zmožnost želeti dobro je pač v meni, toda zmožnost delati dobro, tega ni. Dobrega namreč, kar želim delati, ne delam, temveč slabo, česar ne želim, prav to počnem. Če pa delam to, česar ne želim, potem tega ne delam več jaz, temveč greh, ki prebiva v meni.« Zaradi »postave greha, katera je v [našem] telesu,« smo nagnjeni k temu, da zlorabljamo jezik in druge dele svojega telesa. (Rimljanom 7:18–23) Toda ta boj moramo izbojevati, in uspe nam lahko z Božjo pomočjo.

19., 20. Kako lahko Jezusov zgled pomaga možem in ženam, da brzdajo svoj jezik?

¹⁹ V zakonski zvezi, za katero sta značilna ljubezen in spoštovanje, ni prostora za nepremišljene in osorne besede. Premislimo, kakšen zgled nam je glede tega dal Jezus Kristus. S svojimi učenci ni nikoli govoril žaljivo. Apostolov ni oštel niti takrat, ko so se na zadnji večer njegovega zemeljskega življenja prepirali o tem, kdo izmed njih je največji. (Luka 22:24–27) »Možje,« opominja Biblija, »ljubite svoje žene, kakor je tudi Kristus ljubil občino in dal samega sebe zanjo.« (Efežanom 5:25)

²⁰ Kaj pa žena? »Svojega moža [naj] globoko spoštuje.« (Efežanom 5:33) Ali bi žena, ki svojega moža spoštuje, nanj vpila in z njim govorila žaljivo? »Hočem pa, da veste, da je vsakemu možu glava Kristus,« je napisal Pavel, »ženi je glava mož in Kristusu je glava Bog.« (1. Korinčanom 11:3) Žena bi se morala svojemu možu oziroma glavi podrejati, prav kakor se Kristus Bogu. (Kološanom 3:18) Čeprav noben nepopoln človek ne more popolnoma posnemati Jezusa, pa bodo možje in žene s tem, da bodo »hodili natančno po njegovih stopinjah«, lažje zmagali v boju, ki ga imajo s svojim jezikom. (1. Petrovo 2:21)

Kaj ste se naučili?

• Kako lahko neobvladljiv jezik škoduje zakonski zvezi?

• Zakaj je jezik težko brzdati?

• Kaj nam pomaga brzdati jezik?

• Kaj naj bi storili, kadar se v zakonu pojavijo težave?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 24]

Pri starešinah lahko dobimo pomoč, ki temelji na Bibliji