Človekovo iskanje večnega življenja

ČLOVEŠTVO že od nekdaj sanja o večnem življenju. Toda te sanje so še vedno neizpolnjene, saj smrti ni še nihče premagal. Nedolgo tega pa so se z medicinskimi raziskavami obudili upi, da se bo človeško življenje vendarle lahko zelo podaljšalo. Poglejmo si, kaj so glede tega odkrili na različnih področjih znanosti.

Biologi delajo poizkuse z encimom telomeraza, da bi podaljšali obnavljanje celic, ki je očitno omejeno. Znanstveniki vedo, da stare odmrle celice nenehno nadomeščajo nove. Pravzaprav se v človekovem življenju večina telesa nekajkrat obnovi. Če bi, kot to predpostavljajo raziskovalci, proces obnavljanja lahko podaljšali, »bi se človeško telo samo obnavljalo zelo dolgo – morda celo večno«.

S terapevtskim kloniranjem, ki je sporno področje raziskav, bi pacientom lahko teoretično priskrbeli nova jetra, ledvice ali srce, ki jih telo ne bi zavračalo. Do takšnih organov naj bi prišli tako, da bi uporabili pacientove lastne izvorne celice.

Raziskovalci s področja nanotehnologije napovedujejo čas, ko bodo zdravniki v krvni obtok spustili robote, majhne kot celica, ki bodo odkrili in uničili rakaste celice in škodljive bakterije. Nekateri verjamejo, da bosta to področje znanosti in genska terapija končno omogočila človeškemu telesu, da se bo samo neskončno obnavljalo.

Zagovorniki krionike globoko zamrzujejo trupla ljudi. Želijo jih ohraniti, dokler medicina ne bo toliko napredovala, da bodo lahko pozdravili bolezni, obrnili proces staranja in obnovili oboje – življenje in zdravje umrlih. V reviji American Journal of Geriatric Psychiatry so to poimenovali »sodobno mumificiranje po zgledu starodavnih Egipčanov«.

Človek s svojim iskanjem nesmrtnosti kaže, kako težko se sprijazni z dejstvom, da ne bo več obstajal. Ali je res mogoče, da bi ljudje živeli večno? Kaj o tem pravi Biblija? Na ti vprašanji bo odgovoril naslednji članek.