Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Lahko živite večno

Lahko živite večno

Lahko živite večno

VELIKA večina vernikov v različnih religijah po svetu upa na večno življenje v takšni ali drugačni obliki. Podrobnosti se morda od religije do religije razlikujejo, toda upanje je v bistvu enako – živeti srečno v popolnih razmerah brez strahu pred smrtjo. Si tega želite tudi vi? Zakaj je to prepričanje tako razširjeno? In ali se bo up na večno življenje sploh kdaj izpolnil?

Iz Svetega pisma izvemo, da je Stvarnik željo po večnem življenju vsadil globoko v človekovo zavest že na samem začetku, ko je ustvaril prvi človeški par. »Večnost jim je [Bog] položil v srce,« piše v Bibliji. (Propovednik 3:11)

Toda da bi prvi človeški par lahko živel večno, bi moral sprejemati Božjo oblast, to da ima Bog pravico odločati, kaj je prav in kaj ne. Če bi tako ravnala, bi bila v Jehovovih očeh vredna, da ‚živita vekomaj‘ v domu, ki jima ga je pripravil, v edenskem vrtu. (1. Mojzesova 2:8; 3:22)

Večno življenje je bilo izgubljeno

Iz biblijskega poročila izvemo, da je Bog v vrtu zasadil »drevo spoznanja dobrega in hudega« ter Adamu in Evi prepovedal, da bi z njega jedla, ker bi sicer umrla. (1. Mojzesova 2:9, 17) Če Adam in Eva ne bi jedla s tega drevesa, bi s tem Bogu pokazala, da priznavata njegovo oblast. Če pa bi jedla, bi to pomenilo, da Božjo oblast zavračata. Adam in Eva nista poslušala Jehovovih navodil in sta se postavila na stran Satana, duhovnega bitja, ki se je uprlo Božji oblasti. Rezultat tega je bil, da je Bog upravičeno odločil, da Adam in Eva nista vredna večnega življenja. (1. Mojzesova 3:1–6)

Bog jima je dal na izbiro življenje ali smrt, obstoj ali neobstoj. Posledica neposlušnosti je bila smrt, popoln konec njunega obstoja. Za Adama in Evo ali katerega koli od njunih potomcev ni bilo mogoče, da bi živel, ker bi popil kakšen čarobni napoj ali imel nesmrtno dušo. *

Ker se je Adam uprl, trpijo vsi njegovi potomci. Apostol Pavel je to pojasnil z besedami: »Kakor je po enem človeku na svet prišel greh in po grehu smrt in se je tako smrt razširila na vse ljudi, ker so vsi grešili.« (Rimljanom 5:12)

Večno življenje bo povrnjeno

Apostol Pavel je Adamove potomce primerjal s sužnji v prvem stoletju. Zaradi podedovanega greha se potomci Adama in Eve ne morejo ogniti temu, da se ne bi rodili kot »sužnji greha«, obsojeni na smrt. (Rimljanom 5:12; 6:16, 17) Da, če Jehova ne bi priskrbel pravnega sredstva za odkup iz tega suženjstva, se temu ne bi mogel ogniti nihče. Pavel je pojasnil: »Kot so bili torej vsakršni ljudje zaradi enega [Adamovega] prestopka obsojeni, tako so tudi zaradi enega dejanja opravičenja razglašeni za pravične za življenje.« To ‚dejanje opravičenja‘ se je zgodilo, ko je Jezus žrtvoval svoje popolno človeško življenje kot »ustrezno odkupnino za vse«. Jehova je priznal pravno vrednost odkupnine za osvoboditev človeštva izpod »obsodbe«. (Rimljanom 5:16, 18, 19; 1. Timoteju 2:5, 6)

Zato znanstveniki ne bodo nikoli našli ključa do večnega življenja v človekovem genskem zapisu, saj je ključ drugje. Glede na Biblijo je glavni vzrok za človekovo smrt moralnega in pravnega značaja, in ne biološkega. Sredstvo za povrnitev večnega življenja – Jezusova odkupna žrtev – je prav tako pravnega značaja. Odkupnina odseva tudi Božjo pravičnost in srčno dobrotljivost. Komu bo torej odkupnina koristila in bo lahko večno živel?

Podarjena nesmrtnost

Bog Jehova je »od vekomaj do vekomaj«, je nesmrten. (Psalm 90:2) Prvi, ki mu je Jehova zagotovil nesmrtnost, je bil Jezus Kristus. Apostol Pavel je pojasnil: »Kristus zdaj, ko je bil obujen od mrtvih, ne umre več; smrt nad njim ne gospoduje več.« (Rimljanom 6:9) V nasprotju z zemeljskimi voditelji je Pavel Jezusa opisal kot edinega, ki je nesmrten. Jezus bo »večno živ«. Njegovo življenje je ‚neuničljivo‘. (Hebrejcem 7:15–17, 23–25; 1. Timoteju 6:15, 16)

Jezus pa ni edini, ki je prejel takšno darilo. Z duhom maziljeni kristjani, ki so izbrani za kralje v nebeški slavi, prejmejo enako vstajenje, kot ga je on. (Rimljanom 6:5) Apostol Janez nam razkrije, da je ta prednost zagotovljena 144.000 ljudem. (Razodetje 14:1) Tudi ti prejmejo nesmrtnost. Glede njihovega vstajenja Pavel pravi: »Meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva [. . .]. Trobenta bo namreč zatrobila in mrtvi bodo obujeni netrohljivi, in mi se bomo spremenili. Kajti to, kar je trohljivo, si mora nadeti netrohljivost, in to, kar je umrljivo, si mora nadeti neumrljivost.« Nad tistimi, ki prejmejo takšno vstajenje, smrt nima več oblasti. (1. Korinčanom 15:50–53; Razodetje 20:6)

Ali ni to božansko razodetje nekaj izjemnega? Celo angeli, kljub svoji duhovni naravi, niso bili ustvarjeni nesmrtni. To vemo zaradi dejstva, da bodo duhovna bitja, ki so se Satanu pridružila v uporu, uničena. (Matej 25:41) Po drugi strani pa je Jezusovim sovladarjem podarjena nesmrtnost, kar dokazuje, da je Jehova neomajno prepričan v njihovo zvestobo.

Ali to pomeni, da bo večno živelo samo 144.000 posameznikov, sorazmerno malo ljudi v primerjavi z milijardami, ki so kdaj živele na zemlji? Ne. Poglejmo zakaj ne.

Večno življenje na rajski zemlji

V biblijski knjigi Razodetje najdemo čudovit opis nepreštevne množice ljudi, ki jim je zagotovljeno večno življenje na rajski zemlji. Z njimi so tudi tisti, ki so bili obujeni od mrtvih in so jim bile povrnjene mladostne moči in zdravje. (Razodetje 7:9; 20:12, 13; 21:3, 4) Vodi se jih h ‚kristalno čisti reki vode življenja, ki teče izpred Božjega prestola‘. Ob rečnih bregovih so ‚drevesa življenja [. . .] in listi dreves so za zdravljenje narodov‘. Bog Jehova jih prijazno vabi: »Kdor je žejen, naj pride. Kdor hoče, naj zastonj vzame vodo življenja.« (Razodetje 22:1, 2, 17)

Ta drevesa in vode niso eliksir življenja ali vrelec mladosti, ki so ju skozi stoletja iskali alkimisti in raziskovalci, temveč so Božje priprave, po katerih bo Jezus Kristus obnovil človeštvo, da bo takšno, kot je bilo na začetku obstoja – popolno.

Božji namen, da naj bi poslušno človeštvo večno živelo na zemlji, se ni spremenil. Ta namen se bo izpolnil, ker je Jehova zvestovdan. V Psalmu 37:29 piše: »Pravični podedujejo deželo in prebivali bodo večno v njej.« Ker imamo to obljubo, želimo skupaj s tistimi, ki jim je zagotovljena nebeška nesmrtnost, razglašati: »Velika in čudovita so tvoja dela, Bog Jehova, Vsemogočni. Pravične in zanesljive so tvoje poti, Kralj večnosti. Kdo se te ne bi bal, Jehova, in slavil tvojega imena? Ker ti edini si zvestovdan!« (Razodetje 15:3, 4)

Ali si želite to dragoceno darilo – večno življenje? Če si ga želite, morate dokazati, da ste ‚Kralju večnosti‘ zvestovdani in poslušni. Poučiti se morate o Jehovu in o tistem, zaradi katerega je takšno življenje sploh mogoče, o Jezusu Kristusu. Vsem, ki so pripravljeni sprejeti Božja merila o tem, kaj je prav in kaj narobe, bo zagotovljeno darilo, »večno življenje«. (Janez 17:3)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 7 Podrobno razpravo o nauku o nesmrtnosti duše si lahko preberete v brošuri Kaj se zgodi z nami, ko umremo?; izdali Jehovove priče.

[Okvir/slika na strani 5]

Sanje, ki ne minejo

Ep o Gilgamešu, mezopotamska saga iz drugega tisočletja pr. n. št., opisuje junaka, ki je iskal večno mladost. Starodavni Egipčani so mumificirali mrtve, ker so verjeli, da se bodo lahko njihove duše, ki naj bi bile nesmrtne, ponovno vrnile v telo. Zato so bile nekatere egiptovske grobnice polne predmetov, ki bi jih mrtvi morda potrebovali v tako imenovanem posmrtnem življenju.

Kitajski alkimisti so verjetno verjeli v telesno nesmrtnost že vsaj v osmem stoletju pr. n. št., o tem, da jo je mogoče doseči s čudežnimi napoji, pa v četrtem stoletju pr. n. št. Srednjeveški evropski in arabski alkimisti so poskušali odkriti in zmešati svoj eliksir življenja. Nekateri njihovi zvarki so vsebovali soli arzenika, živega srebra in žvepla. Kdo ve, koliko se jih je zastrupilo, ko so poskušali te zvarke!

V nekem obdobju so bile zelo razširjene tudi legende o tako imenovanem vrelcu mladosti – o izviru, ki naj bi povrnil mladostne moči vsem, ki bi pili iz njega.

[Okvir/slike na strani 7]

Ali bo večno življenje dolgočasno?

Nekateri ugovarjajo, da bi bilo večno življenje dolgočasno, eno samo zapravljanje večnosti s praznim kratkočasenjem, ki bi se neskončno ponavljalo. Morda si večnost v mislih slikajo kot neskončno življenje v današnjih razmerah in to bi se mnogim zdelo dolgočasno in nesmiselno. Toda v raju, ki ga bo Bog obnovil, je ljudem obljubil, da se bodo »radovali v obilosti miru«. (Psalm 37:11) Takšno življenje bo ljudem omogočilo, da bodo preučevali Jehovovo stvarstvo in razvijali eno ali vse presenetljive zmožnosti, znanosti in poklice, o katerih lahko danes samo sanjamo.

Dr. Aubrey de Grey, genetik s cambriške univerze, ki raziskuje, kako podaljšati življenje, je dejal: »Danes se ljudje, ki so izobraženi in imajo čas, da svoje znanje tudi uporabljajo, nikoli ne dolgočasijo in si ne morejo predstavljati, da bi jim kdaj zmanjkalo novih stvari, ki bi jih zanimale.« Poleg tega Božja navdihnjena Beseda pravi, da človek ne bo mogel nikoli »doumeti dela, ki ga je Bog napravil, od začetka do konca«. (Propovednik 3:11)