Pogumni zaradi vere in strahu pred Bogom

‚Bodi močan in srčen [pogumen, NW], kajti GOSPOD, tvoj Bog, je s teboj.‘ (JOZUE 1:9)

1., 2. a) Kakšne so bile s človeškega gledišča možnosti, da Izraelci premagajo Kanaance? b) Kaj je Jehova zagotovil Jozuetu?

IZRAELCI so bili leta 1473 pr. n. št. tik pred tem, da vstopijo v Obljubljeno deželo. Mojzes je narod glede prihodnjih izzivov spomnil: »Ti pojdeš v tem času čez Jordan, da v posest vzameš last narodov, večjih in močnejših od tebe, velika, do neba obzidana mesta; veliko in visoke postave ljudstvo, sinove Enakimov, ki jih poznaš in si o njih slišal: Kdo more stati pred Enakovimi sinovi?« (5. Mojzesova 9:1, 2) Res, ti orjaški vojaki so bili tako poznani, da so prešli že v pregovor! Poleg tega so imeli nekateri kanaanski narodi dobro opremljeno vojsko s konji in vozovi, ki so na kolesih imeli železna rezila. (Sodniki 4:13, NW)

² Izraelci pa so bili v nasprotju z njimi bivši sužnji in so pravkar prišli iz puščave, kjer so živeli 40 let. Zato so se njihove možnosti za zmago s človeškega gledišča zdele zelo slabe. Pa vendar je Mojzes v zmago verjel; »videl« je lahko, kako jih Jehova vodi. (Hebrejcem 11:27) »GOSPOD, tvoj Bog, gre pred teboj,« je Mojzes dejal narodu. »On jih potere in on jih potlači pred teboj.« (5. Mojzesova 9:3; Psalm 33:16, 17) Po Mojzesovi smrti je Jehova svojo pomoč zagotovil tudi Jozuetu: »Vstani, pojdi čez ta Jordan, ti in vse to ljudstvo, v deželo, ki jo jaz dajem njim, Izraelovim sinovom. Nihče se ti ne bo mogel ustavljati vse dni tvojega življenja; kakor sem bil z Mojzesom, tako bodem s teboj.« (Jozue 1:2, 5)

3. Kako si je Jozue okrepil vero in pogum?

³ Jozue je moral za to, da bi ga Jehova podpiral in vodil, brati Božjo postavo, o njej premišljevati in v skladu z njo živeti. »Tedaj storiš uspešno svojo pot, tedaj ti pojde po sreči,« je rekel Jehova. »Nisem li ti zapovedal: Bodi močan in srčen [pogumen, NW]? Ne straši se in ne boj se, kajti GOSPOD, tvoj Bog, je s teboj, kamorkoli greš.« (Jozue 1:8, 9) Jozue je Boga poslušal, zato je bil pogumen, močan in uspešen. Toda večina njegovih vrstnikov ni ravnala tako kakor on, zato njihova pot ni bila uspešna in so pomrli v puščavi.

Malovernim Izraelcem je manjkalo poguma

4., 5. a) Kako se je stališče desetih oglednikov razlikovalo od stališča Jozueta in Kaleba? b) Kako se je odzval Jehova, ko je videl, da ljudstvu manjka vere?

⁴ Štirideset let prej – takrat ko so Izraelci prvič prispeli v bližino Kanaana – je Mojzes poslal 12 moških, da si ogledajo deželo. Deset se jih je vrnilo povsem prestrašenih. »Kar smo videli ljudstva v njej, vsi so možje visoke postave,« so vzklikali. »Videli smo tam tudi velikane, sinove Enakove, ki so iz velikanov, in zdelo se nam je, da smo kakor kobilice.« Ali so bili prav ‚vsi možje‘ te dežele, če ne štejemo Enakimov, velikani? Nikakor. In ali so bili Enakimi potomci velikanov oziroma nefilov, ki so živeli pred potopom? Seveda ne! Kljub temu je zaradi takšnega izkrivljenega poročila celoten tabor preplavil strah. Ljudje so se celo želeli vrniti v Egipt, kjer so bili sužnji! (4. Mojzesova 13:31–14:4)

 ⁵ Dva oglednika, Jozue in Kaleb, pa sta komaj čakala, da vstopita v Obljubljeno deželo. Za Kanaance sta rekla: »Pojemo jih kakor kruh. Njih zaslomba se je od njih umeknila, a z nami je GOSPOD, ne bojte se jih.« (4. Mojzesova 14:9) Ali sta bila Jozue in Kaleb nerazumno optimistična? Nikakor ne! Skupaj z drugimi Izraelci sta bila priča temu, kako je Jehova z desetimi nadlogami ponižal mogočni Egipt in njegove bogove. Zatem so videli, kako je Jehova v Rdečem morju pokončal faraona in njegovo vojsko. (Psalm 136:15) Jasno je torej, da je bil strah desetih oglednikov in tistih, ki so jim verjeli, neopravičljiv. »Doklej ne bodo verovali v me po vseh tistih znamenjih, ki sem jih storil med njimi?« je vprašal Jehova in s tem izrazil svojo veliko bolečino. (4. Mojzesova 14:11)

6. Kako je pogum povezan z vero in iz česa je to razvidno danes?

⁶ Jehova je s prej navedenimi besedami segel v sámo bistvo problema – ljudje so s svojo strahopetnostjo pokazali, da nimajo dovolj vere. Da, vera in pogum sta tako zelo povezana, da je apostol Janez glede krščanske občine in njenega duhovnega boja lahko napisal: »To je zmaga, ki je svet premagala: naša vera.« (1. Janezovo 5:4) Danes zaradi vere, kakršno sta imela Jozue in Kaleb, več kot šest milijonov Jehovovih prič, mlajših in starejših, močnejših in šibkejših, po vsem svetu oznanjuje dobro novico o Kraljestvu. Ni sovražnika, ki bi lahko utišal to mogočno in pogumno vojsko. (Rimljanom 8:31)

Ne ‚umikajmo se‘

7. Kaj pomeni »umikati se«?

⁷ Jehovovi služabniki danes pogumno oznanjujejo dobro novico, saj imajo stališče, kakršno je imel apostol Pavel: »Mi pa nismo izmed tistih, ki se umikajo in gredo zato v pokončanje, temveč izmed tistih, ki verujejo in tako svojo dušo ohranijo pri življenju.« (Hebrejcem 10:39) Pavel z besedno zvezo »umikati se« ni imel v mislih samo tega, da človeka začasno prevzame strah, saj je bilo veliko zvestih Božjih služabnikov tu in tam prestrašenih. (1. Samuelova 21:12; 1. kraljev 19:1–4) Kot pojasnjuje neki biblijski slovar, to pomeni, da »se kdo resnice ne oklepa več trdno«. Slovar še dodaja, da je v izvirniku besedna zveza »umikati se« v povezavi s služenjem Bogu morda metafora. Ta izvira iz ravnanja mornarjev, ki so »s spuščanjem jadra upočasnili plovbo«. Tisti, ki imajo močno vero, seveda ne pomislijo na to, da bi se »upočasnili«, kadar nastopijo težave – najsibo preganjanje, slabo zdravje ali kakšna druga preizkušnja. Namesto tega vztrajno služijo Jehovu in se zavedajo, da se zanima zanje in pozna njihove omejitve.  (Psalm 55:22; 103:14) Ali imate tudi vi takšno vero?

8., 9. a) Kako je Jehova okrepil vero zgodnjih kristjanov? b) Kaj lahko storimo, da bi si vero okrepili?

⁸ Ob neki priložnosti so apostoli menili, da jim manjka vere, zato so Jezusu dejali: »Daj nam več vere.« (Luka 17:5) Njihova iskrena prošnja je bila uslišana. To je bilo še posebej očitno ob binkoštih leta 33 n. št., ko je obljubljeni sveti duh prišel nad učence in jim dal večji uvid v Božjo Besedo in Božji namen. (Janez 14:26; Apostolska dela 2:1–4) Učencem se je vera okrepila, zato so se lotili oznanjevanja in navzlic nasprotovanju dobro novico objavili »vsemu stvarjenju pod nebom«. (Kološanom 1:23; Apostolska dela 1:8; 28:22)

⁹ Tudi mi moramo za to, da bi se nam vera okrepila in da bi vztrajali v oznanjevanju, preučevati Sveto pismo in o njem poglobljeno premišljevati ter moliti za svetega duha. Vero in z njo tudi pogum, ki ga potrebujemo, da vztrajamo v duhovnem boju in izidemo kot zmagovalci, bomo imeli le, če si bomo Božjo resnico vtisnili s svoj um in srce, prav kakor so to storili Jozue, Kaleb in zgodnji Kristusovi učenci. (Rimljanom 10:17)

Ni dovolj le verovati, da Bog obstaja

10. Kaj vse spada k resnični veri?

¹⁰ Iz zgledov značajnih ljudi v preteklosti je razvidno, da vera, ki vliva pogum in zdržljivost, ne zajema le tega, da verujemo v obstoj Boga. (Jakob 2:19) Jehova moramo spoznati kot osebo in mu popolnoma zaupati. (Psalm 78:5–8; Pregovori 3:5, 6) Poleg tega moramo z vsem svojim srcem verovati, da je upoštevanje Božjih zakonov in načel samo nam v dobro. (Izaija 48:17, 18) K veri pa spada tudi to, da smo povsem prepričani o tem, da bo Jehova izpolnil vse svoje obljube in ‚nagradil tiste, ki ga iskreno iščejo‘. (Hebrejcem 11:1, 6; Izaija 55:11)

11. Kako vse sta bila Jozue in Kaleb nagrajena, ker sta imela vero in pogum?

¹¹ Resnična vera nenehno raste. Krepi se nam, če živimo skladno z resnico, ‚okušamo‘ blagoslove, ‚vidimo‘ odgovore na svoje molitve in še drugače čutimo Jehovovo vodstvo v svojem življenju. (Psalm 34:8; 1. Janezovo 5:14, 15) Prepričani smo lahko, da se je Jozuetu in Kalebu vera okrepila, ko sta okusila Božjo dobroto. (Jozue 23:14) Premislite o naslednjem: Preživela sta 40-letno potovanje po puščavi, prav kakor jima je obljubil Bog.  (4. Mojzesova 14:27–30; 32:11, 12) Dejavno sta lahko sodelovala pri šestletnem osvajanju Kanaana. Navsezadnje pa sta bila blagoslovljena z dobrim zdravjem in dolgim življenjem ter sta celo dobila dediščino kot posameznika. Jehova zares zelo nagrajuje tiste, ki mu služijo zvesto in pogumno! (Jozue 14:6, 9–14; 19:49, 50; 24:29)

12. Kako Jehova ‚poveliča svojo besedo‘?

¹² Ko vidimo, kako srčno dobrotljiv je bil Bog do Jozueta in Kaleba, se spomnimo naslednjih psalmistovih besed: »Poveličal si čez vse ime svoje besedo svojo.« (Psalm 138:2) Kadar Jehova kaj obljubi in to podkrepi s svojim imenom, je izpolnitev obljube ‚poveličana‘ v tem smislu, da preseže vsa pričakovanja. (Efežanom 3:20) Jehova prav zares nikoli ne razočara tistih, ki se v njem ‚razveseljujejo‘. (Psalm 37:3, 4)

Človek, ki je bil »Bogu po volji«

13., 14. Zakaj je Enoh potreboval vero in pogum?

¹³ O veri in pogumu se lahko veliko naučimo tudi iz zgleda predkrščanskega pričevalca Enoha. Še preden je začel prerokovati, je najbrž vedel, da bosta njegova vera in pogum preizkušena. Kako je to vedel? Ker je Jehova v Edenu rekel, da bo med tistimi, ki služijo Bogu, in tistimi, ki služijo Satanu Hudiču, vladalo sovraštvo. (1. Mojzesova 3:15) Enoh je poleg tega vedel, da je to sovraštvo izbruhnilo že zelo zgodaj v človeški zgodovini, ko je Kajn umoril svojega brata Abela. Njun oče Adam je namreč živel še skoraj 310 let po Enohovem rojstvu. (1. Mojzesova 5:3–18)

¹⁴ Enoh je kljub tem dejstvom pogumno in ‚neprestano hodil z Bogom‘ ter obsojal »nezaslišane reči«, ki so jih ljudje govorili proti Jehovu. (1. Mojzesova 5:22; Juda 14, 15) S tem da je tako neustrašno branil pravo čaščenje, si je očitno nakopal veliko sovražnikov, ki so mu stregli po življenju. Jehova je temu preroku prihranil mučno smrt. Zatem ko mu je povedal, da ‚mu je po volji‘, ga je namreč ‚prenesel‘ iz življenja v smrt, morda med preroškim transom. (Hebrejcem 11:5, 13; 1. Mojzesova 5:24)

15. V čem je Enoh odličen zgled za današnje Jehovove služabnike?

¹⁵ Pavel je takoj zatem, ko je omenil, da je bil Enoh prenesen, znova poudaril, kako pomembna je vera: »Brez vere je nemogoče biti Bogu po volji.« (Hebrejcem 11:6) Da, Enoha je njegova vera navdajala s pogumom, zato je lahko hodil z Jehovom in brezbožnemu svetu objavljal Njegovo sodno sporočilo. V tem nam je odličen zgled. Podobno delo imamo tudi mi in opravljamo ga v svetu, ki nasprotuje pravemu čaščenju in je polno vsakršnih slabih del. (Psalm 92:7; Matej 24:14; Razodetje 12:17)

Pogumen, ker se je bal Boga

16., 17. Kdo je bil Obadija in v kakšnih okoliščinah se je znašel?

¹⁶ Poleg vere pa nam pogum vliva še nekaj. To je spoštljiv strah pred Bogom. Premislimo o izrednem zgledu bogaboječega človeka, ki je živel v dneh preroka Elija ter kralja Ahaba, vladarja severnega Izraelovega kraljestva. Med Ahabovim vladanjem se je po vsem severnem kraljestvu bolj kot kdaj prej razbohotilo  čaščenje Baala. Pravzaprav je ‚z mize Jezabele‘, Ahabove žene, jedlo 450 Baalovih in 400 Ašerinih prerokov. (1. kraljev 16:30–33; 18:19)

¹⁷ Jezabela je bila neusmiljena Jehovova sovražnica in je v deželi skušala zatreti pravo čaščenje. Umorila je nekaj Jehovovih prerokov in se spravila tudi na Elija, vendar ji je ta ušel, saj je po Božjem navodilu pobegnil čez Jordan. (1. kraljev 17:1–3; 18:13) Ali si lahko predstavljate, kako težko je bilo takrat v severnem kraljestvu stati na strani čistega čaščenja? Kaj šele, če bi delali v sami kraljevi palači? V takšnih okoliščinah se je znašel bogaboječi Obadija *, Ahabov oskrbnik. (1. kraljev 18:3)

18. V čem je bil Obadija, kar se tiče čaščenja Jehova, tako izjemen?

¹⁸ Obadija je bil pri čaščenju Jehova nedvomno previden in oprezen. Kljub temu pa ni delal kompromisov. Pravzaprav v Prvi knjigi kraljev 18:3 piše: »Obadija se je pa silno bal GOSPODA.« (Poudarili mi.) Obadijev strah pred Bogom je bil res izjemen! Ta zdrav strah ga je navdajal z izrednim pogumom, kot se je to izkazalo takoj zatem, ko je Jezabela začela moriti Jehovove preroke.

19. Iz česa se vidi, da je bil Obadija pogumen?

¹⁹ V pripovedi piše: »Zgodilo se je, ko je Jezabela morila proroke GOSPODOVE, da je Obadija vzel sto prorokov in jih je skril v jami, tu petdeset in tam petdeset, ter jih je oskrboval s kruhom in z vodo.« (1. kraljev 18:4) Lahko si predstavljate, da je bilo na skrivaj prinašati hrano sto moškim zelo nevarno početje. Obadija ni moral paziti le na to, da ga ne bi na delu ujela Ahab in Jezabela, temveč je moral tudi paziti, da ga ne bi odkrilo 850 krivih prerokov, ki so redno zahajali v palačo. Poleg tega bi nedvomno še veliko drugih krivih častilcev v deželi, od kmetov do poglavarjev, izkoristilo vsako priložnost, da bi Obadija razkrinkali, samo da bi si pridobili naklonjenost kralja in kraljice. Navzlic temu je Obadija pred nosom vseh teh malikovalcev pogumno skrbel za Jehovove preroke. Strah pred Bogom lahko vliva zares velik pogum!

20. Kako je Obadiju pomagalo to, da se je bal Boga, in kako vam njegov zgled pomaga?

²⁰ Obadija se je bal Boga, zato je bil pogumen. Jehova ga je zaradi tega povsem očitno ščitil pred njegovimi sovražniki. V Pregovorih 29:25 piše: »Kdor se človeka boji, si stavi zanko; kdor pa upa v GOSPODA, bode obvarovan.« Obadija ni bil nadčlovek; bal se je, da bi ga prijeli in ubili, prav kakor bi se bali mi. (1. kraljev 18:7–9, 12) Kljub temu je bil zaradi strahu pred Bogom tako pogumen, da je premagal vsakršen strah, ki ga je morda čutil pred človekom. Za vse nas je odličen zgled, še posebej za tiste, ki Jehova častijo za ceno svobode ali celo svojega življenja. (Matej 24:9) Vsi si prizadevajmo služiti Jehovu »s pobožnim strahom in globokim spoštovanjem«. (Hebrejcem 12:28)

21. Kaj bomo pregledali v naslednjem članku?

²¹ Vera in strah pred Bogom pa nista edina, ki nam vlivata pogum; še večja gonilna sila je lahko ljubezen. »Bog nam ni dal duha strahopetnosti, temveč duha moči, ljubezni in zdravega uma,« je napisal Pavel. (2. Timoteju 1:7) V naslednjem članku bomo pregledali, kako nam lahko ljubezen pomaga, da Jehovu v teh kritičnih časih pogumno služimo. (2. Timoteju 3:1)

[Podčrtna opomba]

Ali lahko pojasnite?

• Zaradi česa sta bila Jozue in Kaleb pogumna?

• Kaj vse spada k resnični veri?

• Zakaj je bil Enoh neustrašen, ko je objavljal Božje sodno sporočilo?

• Kako nam strah pred Bogom vliva pogum?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na straneh 16, 17]

Jehova je Jozuetu zapovedal: »Bodi močan in srčen.«

[Slika na strani 18]

Obadija je skrbel za Božje preroke in jih ščitil

[Slika na strani 19]

Enoh je pogumno razglašal Božjo besedo