Kako spoznati Boga?

Nekateri morda dvomijo, da bi se Bog res želel razodeti ljudem. če si želi, kako to dela?

PROTESTANTSKI reformator iz 16. stoletja, Jean Kalvin, je prav sklenil, da človek sam od sebe ne more spoznati Boga, razen če se mu sam ne razodene. Toda nekateri se morda sprašujejo, ali si Bog sploh želi, da bi se ljudem razodel. In če si, kako to dela?

Jehova, Veliki ‚stvarnik‘, ima svoj razlog za vse, kar dela. Poleg tega je kot »Vsegamogočni« povsem sposoben izpeljati svoj namen. (Propovednik 12:1; 2. Mojzesova 6:3) Prepričani smo lahko, da je pripravljen svoj namen razodeti ljudem, saj je njegov prerok Amos pod navdihnjenjem napisal: »Kajti Gospod Jehova ne stori ničesar, da bi ne razodel skrivnosti svoje služabnikom svojim, prorokom.« Bodite pozorni, da je rekel, da svoj namen razodeva samo svojim služabnikom, tistim, ki ga iskreno ljubijo. Ali ni to logično? Komu vi razodevate zaupne stvari? Komur koli ali pa najboljšim prijateljem? (Amos 3:7; Izaija 40:13, 25, 26)

Božja modrost in znanje navdajata ponižne s strahospoštovanjem in tako je tudi prav. Vendar to še ni dovolj, če želimo, da nam božanska modrost in znanje koristita osebno. V Bibliji je poudarjeno, da moramo, če se želimo učiti Božjega mišljenja, imeti ponižno srce: ‚Pri sebi shrani zapovedi moje, [. . .] nagni uho svoje k modrosti in srce obrni k razumnosti; [. . .] zakliči previdnost in do umnosti zaženi svoj glas, [. . .] išči je kakor srebra.‘ (Pregovori 2:1–4)

Ponižen človek, ki si bo tako prizadeval, bo zares lahko spoznal Boga. Odlomek iz knjige Pregovori se nadaljuje takole: »GOSPOD daje modrost, iz njegovih ust prihaja spoznanje in razumnost.« Da, tisti, ki iskreno iščejo resnico, lahko ‚razumejo pravičnost in pravo sodbo in karkoli je pošteno, sleherno dobro stezo‘. (Pregovori 2:6–9)

V iskanju resnice

V The Encyclopedii of Religion je zapisano: »Človekova potreba je, da v svojem življenju razlikuje med resničnim in neresničnim, med močnim in nemočnim, med pristnim in nepristnim, čistim in nečistim, jasnim in nejasnim, kot tudi da ugotovi relativno stopnjo ene ali druge skrajnosti.« Ljudje v želji, da bi potešili to potrebo, dolgo iščejo resnico. To, koliko so pri tem uspešni, je odvisno od tega, koliko so svoje iskanje usmerili v iskanje Jehova, ki ga psalmist imenuje »resnice Bog«. (Psalm 31:5)

Ime Jehova dobesedno pomeni »On povzroča, da postaja«. (1. Mojzesova 2:4, pdč. op. v NW) Torej že Božje ime usmerja pozornost na to, da je Stvarnik in da ima  namen. Pravzaprav je poznavanje in uporaba imena Jehova razpoznavni znak prave religije. Jezus je dal to jasno vedeti. O svojih učencih je v molitvi k Bogu dejal: »Razodel sem jim tvoje ime in ga bom še razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in jaz v zedinjenosti z njimi.« (Janez 17:26)

Jožef, staroveški Hebrejec, se je, ko je moral razložiti sanje, zanašal na svoje prijateljstvo z Bogom, zato je z zaupanjem dejal: »Ali ni razlaganje od Boga?« (1. Mojzesova 40:8; 41:15, 16)

Več stoletij kasneje je imel babilonski kralj Nebukadnezar sanje, ki mu jih njegovi modreci niso znali razložiti. Prerok Daniel mu je dejal: »Bog je v nebesih, ki razodeva skrivnosti, in on je oznanil kralju Nebukadnezarju, kar se zgodi v poslednjih dneh.« (Daniel 2:28)

Iz primerov Jožefa in Daniela vidimo, da sta Božja modrost in znanje na voljo samo tistim, ki služijo Bogu Jehovu. Seveda bomo morda morali, zato da bi nas Bog odobraval, spremeniti stare poglede. To so morali storiti tudi Judje v prvem stoletju, ki so postali kristjani. Ker so bili vzgojeni, da morajo spoštovati in poslušati zakone judovskega sistema, so potrebovali nekaj časa, da so priznali Jezusa za Mesija. Ta je namreč prišel, da dopolni mojzesovsko postavo, ki je bila »senca prihodnjih dobrih stvari«. (Hebrejcem 10:1; Matej 5:17; Luka 24:44, 45) Mojzesovsko postavo je zamenjala veliko vzvišenejša ‚Kristusova postava‘. (Galačanom 6:2; Rimljanom 13:10; Jakob 2:8)

Vsi smo se rodili v svetu, ki je odtujen Bogu. Zaradi greha, ki smo ga podedovali od prvega človeškega para, smo se rodili kot Božji sovražniki, brez točnega spoznanja o Božjem namenu. Podedovali pa smo tudi varljivo srce. (Jeremija 17:9; Efežanom 2:12; 4:18; Kološanom 1:21) Če želimo postati prijatelji z Bogom, moramo začeti razmišljati tako kot on. To pa ni enostavno.

Morda bo težko opustiti napačne verske nauke ali običaje, še posebej če so nas spremljali že od otroštva. Toda ali bi bilo modro nadaljevati pot, ki vodi v napačno smer? Nikakor ne! Vsekakor je pametneje spremeniti svoje mišljenje, in si tako pridobiti Božje odobravanje.

 Po kom Bog daje navodila

Kje lahko najdemo pomoč pri razumevanju Besede resnice in pri tem, da bi po njej živeli? V starodavnem Izraelu je Bog poskrbel za vodstvo po zvestovdanih posameznikih, ki jim je zaupal in jim dal oblast. Podobno danes tiste, ki iskreno iščejo resnico, vodi glava krščanske občine, Kristus. To počne po svojih zvestovdanih sledilcih, ki jim zaupa, zato so ti sredstvo, po katerem usmerja in varuje iskrene iskalce resnice. (Matej 24:45–47; Kološanom 1:18) Toda kako lahko prepoznamo to sredstvo, po katerem Bog poučuje?

Pravi sledilci Jezusa Kristusa si prizadevajo, da bi odsevali enake lastnosti, kot jih je on, ko je bil človek. V svetu, v katerem hudobija narašča, jih zaradi takšnih edinstvenih duhovnih lastnosti ni težko prepoznati. (Glej okvir na strani 6.) Ali opazite te lastnosti v religiji, ki ji pripadate, ali v religiji, ki ji pripadajo vaši bližnji? Dobro bi bilo, če bi to preiskali v luči Biblije.

Dragi bralec, vabimo vas, da to storite s tečajem preučevanja Biblije. Lani je v 235 deželah z Jehovovimi pričami preučevalo Biblijo povprečno 6,000.000 posameznikov ali družin. Pridobivanje Božje modrosti in znanja je trajajoča in zadovoljujoča dejavnost, ki prinaša obilo blagoslovov. Zakaj se ne bi podali na lov za Božjo modrostjo in znanjem? Nikoli vam ne bo žal, da ste to storili. Da, Boga lahko zares spoznamo!

[Okvir na strani 6]

TISTI, KI DELAJO PO BOŽJI VOLJI . . .

. . . ostajajo v političnih sporih nevtralni. (Izaija 2:4)

. . . rojevajo dober sad, tako da izpolnjujejo Božjo voljo. (Matej 7:13–23)

. . . se imajo med seboj resnično radi. (Janez 13:35; 1. Janezovo 4:20)

. . . so povsod po svetu soglasni. (Miha 2:12)

. . . ne posnemajo napačnih stališč in vedenja, ki so značilni za svet okoli njih. (Janez 17:16)

. . . pričujejo za resnico in pridobivajo učence. (Matej 24:14; 28:19, 20)

. . . se redno shajajo, da bi se med seboj spodbujali. (Hebrejcem 10:25)

. . . slavijo Boga kot mednarodna skupina. (Razodetje 7:9, 10)

[Slike na strani 7]

Spoznanje o Bogu si pridobivamo kot posamezniki, skupaj z družino in občino