Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Naj bo vaš poročni dan še bolj vesel in dostojanstven

Naj bo vaš poročni dan še bolj vesel in dostojanstven

Naj bo vaš poročni dan še bolj vesel in dostojanstven

»MOJ poročni dan je bil eden najpomembnejših in najbolj veselih dni v mojem življenju,« je dejal Gordon, ki je poročen že skoraj 60 let. Zaradi česa je poročni dan za pravega kristjana tako pomemben? To je dan, ko izreče sveto zaobljubo dvema, ki ju ima iz srca rad – bodočemu zakoncu in Bogu Jehovu. (Matej 22:37; Efežanom 5:22–29) Zares, pari, ki se nameravajo poročiti, želijo na svojem poročnem dnevu uživati, želijo pa tudi izkazati čast Ustanovitelju zakonske zveze. (1. Mojzesova 2:18–24; Matej 19:5, 6)

Kaj lahko stori ženin, da bi bil ta veseli dogodek še bolj dostojanstven? Kako lahko nevesta izkaže čast svojemu možu in Jehovu? Kaj lahko drugi udeleženci storijo za to, da bi bil poročni dan še bolj vesel? Na ta vprašanja bomo lahko odgovorili, če bomo pretehtali nekatera biblijska načela. Z upoštevanjem teh načel pa se bomo lahko kar najbolj ognili morebitnim težavam, ki bi lahko pokvarile to posebno priložnost.

Kdo je odgovoren?

V mnogih deželah je kdo od Jehovovih prič od države pooblaščen, da lahko opravlja poročne obrede. Bodoča zakonca bosta celo v kraju, kjer se je treba poročiti pred pristojnim državnim organom, morda želela imeti biblijski govor. Govornik v tem govoru ženina običajno spodbudi, naj razmisli o vlogi, ki mu jo je dal Bog – namreč o vlogi poglavarja družine. (1. Korinčanom 11:3) Skladno s tem je predvsem ženin odgovoren za to, kaj se dogaja na poroki. Seveda priprave na sam poročni obred in na kakršno koli morebitno poročno slavje ponavadi potekajo že dolgo prej. Zakaj je to lahko izziv?

En razlog je ta, da morda skušajo ženinovi ali nevestini sorodniki imeti pri načrtovanju poroke glavno vlogo. Rodolfo, ki je poročil že veliko parov, je opazil: »Včasih sorodniki na ženina hudo pritiskajo, še zlasti če pomagajo kriti stroške za poročno slavje. Morda imajo trdno izoblikovano mnenje glede tega, kako bi morala potekati poročni obred in svatba. To bi lahko spodkopalo vlogo ženina, ki je po Svetem pismu odgovoren za poroko.«

Max, ki poročne obrede opravlja že več kot 35 let, pa pravi: »Po mojih opažanjih se vse pogosteje dogaja, da ima glavno besedo pri odločanju, kaj se bo dogajalo na poroki in svatbi, nevesta, medtem ko ženin na to nima tolikšnega vpliva.« David, ki je prav tako poročil že veliko parov, pa dodaja: »Ženini morda niso vajeni prevzeti glavne vloge in v poročne priprave ponavadi niso dovolj vpleteni.« Kako lahko ženin tisto, za kar je odgovoren, učinkovito nosi na svojih ramenih?

K veselju prispeva dobra komunikacija

Da bi ženin lahko uspešno izpolnil svoje odgovornosti v zvezi s poročnimi pripravami, mora učinkovito komunicirati. Biblija jasno pove: »Kjer ni posvetovanja, se načrti izjalovijo.« (Pregovori 15:22SSP) Vendar se ženin temu, da bi se načrti izjalovili, lahko ogne tako, da se o poročnih pripravah najprej pogovori z nevesto, družinskimi člani in drugimi, ki mu lahko dajo modre biblijske nasvete.

Res je zelo pomembno, da se zaročenca o načrtih in možnostih najprej pogovorita. Zakaj? No, prisluhnimo temu, kar sta povedala Ivan in njegova žena Delwyn, ki sta že dolga leta srečno poročena, vendar sta prišla iz različnih kulturnih okolij. Ivan se njunega načrtovanja poroke spominja takole: »Imel sem natančno izdelane zamisli o tem, kaj si želim na svoji poroki – med drugim svatbo, na kateri bi bili vsi moji prijatelji, poročno torto in to, da bi bila nevesta oblečena v belo poročno obleko. Delwyn pa si je po drugi strani želela majhno in preprosto poroko brez poročne torte. Razmišljala je celo o tem, da bi namesto poročne obleke oblekla kaj drugega.«

Kako sta te različne poglede uskladila? Tako da sta se prijazno in odkrito pogovorila. (Pregovori 12:18) Ivan dodaja: »Preučila sva na Bibliji temelječe članke, ki so obravnavali poroko, denimo tistega v Stražnem stolpu 1. avgust 1984. * To gradivo nama je pomagalo, da sva si pridobila duhovni pogled na ta dogodek. Zaradi različnih okolij, iz katerih izhajava, sva morala pri nekaterih zadevah, ki so stvar osebnega okusa, narediti kompromis. Našla sva neko srednjo pot.«

Podobno sta ravnala tudi Aret in Penny. Aret glede njunega poročnega dne pravi: »S Penny sva se pogovarjala o najinih različnih željah glede poroke in uspelo nama je doseči sporazum. Jehova sva prosila, naj najin poročni dan blagoslovi. Za nasvet sem prosil tudi najine starše in nekatere druge zrele zakonske pare iz občine. Njihovi predlogi so nama prišli zelo prav. Zaradi vsega tega je bila najina poroka zares lepa.«

Ohraniti dostojanstvo pri oblačenju in urejanju

Razumljivo je, da tako ženin kot nevesta želita biti na svoji poroki lepo oblečena. (Psalm 45:8–15) Temu, da bi bila primerno oblečena, morda namenita čas, trud in denar. Katera biblijska načela jima lahko pomagajo izbrati obleko, ki je lepa, a hkrati dostojanstvena?

Premislimo o tem, kako je za ta dogodek oblečena nevesta. Čeprav se okus razlikuje od človeka do človeka in od dežele do dežele, velja naslednji biblijski nasvet povsod. Ženske naj se »lepšajo z urejeno obleko, v vsej skromnosti in zdravem umu«. To za krščanske ženske velja ob vsakršnih priložnostih in sem zagotovo spada tudi poročni dan. Dejstvo je, da za veselo razpoloženje na poroki ni treba imeti ‚zelo dragega oblačila‘. (1. Timoteju 2:9; 1. Petrovo 3:3, 4) Koliko zadovoljstva prinese poroka, če se ta nasvet upošteva!

Prej omenjeni David pojasnjuje: »Večina parov se skuša ravnati po biblijskih načelih, zato si zaslužijo pohvalo. Vendar pa se včasih zgodi, da imajo neveste in družice nespodobno obleko, ki je prosojna ali pa ima zelo globok izrez.« Neki zreli krščanski starešina se pred poroko sestane z nevesto in ženinom ter jima pomaga ohraniti duhovni pogled na zadevo. Kako? S tem da ju povpraša, ali je obleka, ki jo nameravata nositi, dovolj spodobna, da bi jo oblekla na krščanski shod. Priznati je treba, da se stil obleke najbrž razlikuje od tega, kar ponavadi oblečemo za shod, in da na poročno obleko lahko vplivajo krajevni običaji. Vendar mora biti obleka vseeno spodobna, tako da se sklada z vzvišenimi krščanskimi merili. Četudi imajo nekateri ljudje v svetu biblijske moralne zakone za omejevalne, so pravi kristjani odločeni, da se bodo upirali svetu, ki jih skuša stlačiti v svoj kalup. (Rimljanom 12:2; 1. Petrovo 4:4)

»Obleka oziroma poročno slavje za naju nista bila najpomembnejša,« pravi Penny, »ampak sva se z Aretom rajši osredinila na poročni obred, torej na duhovni vidik tega dogodka. To je bil najpomembnejši del dneva. Prvenstveno si nisem zapomnila tega, kaj sem imela oblečeno ali kaj sem jedla, ampak s kom sem preživela dan in kako srečna sem bila, ker sem se poročila z moškim, ki ga ljubim.« Dobro je, da ima krščanski par takšne reči v mislih, ko načrtuje svojo poroko.

Kraljestvena dvorana – dostojanstven prostor

Mnogi krščanski pari želijo imeti poročni obred v kraljestveni dvorani, če je to seveda mogoče. Zakaj jim je to ljubše? Neki par je pojasnil svoje razloge: »Zavedala sva se, da je zakonska zveza Jehovova sveta ureditev. Ker sva se poročila v kraljestveni dvorani, našem prostoru za čaščenje, sva si lahko že od samega začetka vtisnila v um, da mora v najini zakonski zvezi svoje mesto imeti tudi Jehova. Še ena prednost tega, da sva obred imela v kraljestveni dvorani namesto kje drugje, pa je ta, da sva neverujočim sorodnikom, ki so bili na poroki, lahko pokazala, kako pomembno je za naju čaščenje Jehova.«

Če občinski starešine, ki so odgovorni za kraljestveno dvorano, bodočima zakoncema dovolijo, da se v njej poročita, bi se ta morala z njimi vnaprej posvetovati o tem, kako jo nameravata pripraviti. Ženin in nevesta lahko primerno spoštovanje do povabljenih med drugim pokažeta tako, da sta trdno odločena na poroko priti ob predvidenem času. In nedvomno bosta želela poskrbeti za to, da bo vse potekalo dostojanstveno. * (1. Korinčanom 14:40) Zato se bosta ognila pretiranemu razkazovanju, ki je značilno za številne poroke v svetu. (1. Janezovo 2:15, 16)

Tisti, ki so navzoči na poroki, lahko prav tako pokažejo, da na poroko gledajo tako kakor Jehova. Ne bodo denimo pričakovali takšne, ki bo prekašala druge krščanske poroke, kakor da bi šlo za nekakšno tekmovanje, čigava bo bolj razkošna. Zreli kristjani se tudi zavedajo, da je dosti pomembnejše in koristnejše, če so navzoči na biblijskem govoru v kraljestveni dvorani kakor pa na poročnem slavju oziroma srečanju. Če kristjanu čas oziroma okoliščine ne dovoljujejo, da bi bil navzoč na obeh delih poroke, bi bilo zagotovo boljše, da bi se odločil za kraljestveno dvorano. William, ki služi kot starešina, pravi: »Če gostje brez pravega razloga niso navzoči v kraljestveni dvorani, vendar kasneje pridejo na poročno slavje, pokažejo, da se ne zavedajo povsem, kako svet je ta dogodek. S tem da pridemo na obred v kraljestveno dvorano, pa četudi nismo povabljeni na svatbo, ženinu in nevesti pokažemo, da ju podpiramo, ter odlično pričujemo neverujočim sorodnikom.«

Veselje, ki traja dlje od poročnega dne

Trgovski svet je iz poročnega slavja naredil velik posel. Glede na neko nedavno poročilo povprečna poroka v Združenih državah »stane 18.000 evrov oziroma polovico povprečnega [letnega] zaslužka ameriškega gospodinjstva«. Mnogi mladoporočenci oziroma njihove družine, ki jih je okužila trgovska propaganda, si za en sam dan nakopljejo hude dolgove, ki jih morajo potem odplačevati še dolga leta. Ali zakonca ravnata pametno, če tako pričneta svojo skupno življenjsko pot? Za takšno potratnost se morda odločijo ljudje, ki ne poznajo biblijskih načel oziroma se zanje ne menijo, pravi kristjani pa ravnajo povsem drugače!

Mnogi krščanski pari, ki so priredili tako veliko poroko, kot je bilo razumno in so si jo lahko privoščili, ter so se osredinjali na duhovni vidik tega dogodka, so lahko svoj čas in sredstva porabili skladno s svojo posvetitvijo Bogu. (Matej 6:33) Premislimo o zgledu Lloyda in Alexandre, ki tudi po poroki, od katere je minilo že 17 let, nadaljujeta polnočasno službo. Lloyd pravi: »V očeh nekaterih je najina poroka morda veljala za precej preprosto, vendar sva bila z Alexandro zelo zadovoljna. Menila sva, da najin poročni dan ne bi smel biti finančno breme, s katerim bi se morala spoprijemati, temveč praznovanje tega, kar je Jehova pripravil za dva človeka, da bi bila srečna.«

Alexandra dodaja: »Preden sva se poročila, sem pionirala, in tej prednosti se nisem hotela odpovedati samo zato, da bi lahko imela bolj razkošno poroko, kakor bi si jo lahko privoščila. Najin poročni dan je bil nekaj zelo posebnega. Toda bil je komaj prvi dan najinega skupnega življenja. Upoštevala sva nasvet, naj se ne osredinjava preveč na trenutek, ko se bova poročila. Želela sva, da Jehova vodi najino življenje, ko bova poročena. Nedvomno imava zaradi tega Jehovov blagoslov.« *

Prav zares, vajin poročni dan je poseben dogodek. Iz vajinega stališča in ravnanja v tem dnevu je lahko razvidno, kakšno bo vajino skupno življenje v nadaljnjih letih. Zato se po vodstvo obračajta na Jehova. (Pregovori 3:5, 6) Predvsem si zapomnita to, kako pomemben je ta dan v duhovnem pogledu. Pri izpolnjevanju vlog, ki vama ju je Bog namenil, drug drugega podpirajta. S tem lahko svojemu zakonu postavita trden temelj, in z Jehovovim blagoslovom bosta občutila veselje, ki bo trajalo še dolgo po poročnem dnevu. (Pregovori 18:22)

[Podčrtne opombe]

^ odst. 11 Dodatno gradivo o tej temi je v Prebudite se!, 8. februar 2002; izdali Jehovove priče.

^ odst. 20 Če ženin in nevesta načrtujeta, da bo obred v kraljestveni dvorani kdo fotografiral oziroma snemal, morata že pred tem poskrbeti, da se pri tem ne bi dogajalo nič takšnega, kar bi poroki zmanjšalo dostojanstvo.

^ odst. 25 Glej knjigo Skrivnost družinske sreče, stran 26; izdali Jehovove priče.

[Slika na strani 29]

Par bi se pri načrtovanju svoje poroke moral pogovarjati odkrito, a spoštljivo

[Slika na strani 31]

Predvsem si zapomnite to, kako pomemben je poročni dan v duhovnem pogledu