Vsi prispevamo za gradnjo, ki je Bogu v hvalo

NA ENEM od Salomonovih otokov so ljudje opazili novo kraljestveno dvorano Jehovovih prič. Neka gospa je dejala: »V naši cerkvi mnogokrat na različnih prireditvah zbiramo prispevke. Člane prosimo, naj prispevajo denar, vendar še vedno nimamo dovolj sredstev, da bi zgradili novo cerkev. Kako vi Priče zberete denar?« Priča, s katero se je ta gospa pogovarjala, ji je odvrnila: »Jehova častimo kot svetovna družina. Naša občina ter bratje in sestre po celem svetu so prispevali vse potrebno za novo kraljestveno dvorano. Jehova nas uči, da smo v vsem enotni.«

Enotnost med Jehovovimi pričami je vidna v vsem, kar počnejo, tudi v gradnji tisočerih kraljestvenih dvoran. Takšna enotnost pri opravljanju teh projektov pa ni nekaj novega. Med Božjim ljudstvom obstaja že tisočletja. Zakaj lahko to rečemo?

Gradnja shodnega šotora in templja

Jehova je Izraelcem pred več kot 3500 leti po Mojzesu rekel: »Naredé naj mi svetišče.« (2. Mojzesova 25:8) V zvezi z načrti za ta gradbeni projekt je dodal: »Kakor ti kažem vzorec prebivališča in vzorce vse oprave njegove, prav tako naredite.« (2. Mojzesova 25:9) Jehova je nato dal podrobne načrte za samo svetišče, pohištvo in dodatke. (2. Mojzesova 25:10–27:19) To ‚prebivališče‘ oziroma shodni šotor naj bi za vse Izraelce postal središče pravega čaščenja.

To, koliko ljudi je delalo na tem projektu, ni znano, vendar so bili k sodelovanju povabljeni prav vsi Izraelci. Mojzes jim je dejal: »Odločite si dar povzdignjenja GOSPODU; kdorkoli je radovoljnega srca, naj ga prinese, dar povzdignjenja GOSPODU.« (2. Mojzesova 35:4–9) Kako so se Izraelci odzvali? V Drugi Mojzesovi knjigi 36:3 piše: »Prejmejo od Mojzesa vse dari povzdignjenja, ki so jih prinesli sinovi Izraelovi za delo v službo svetišča, da se s tem naredi. In še so mu prinašali prostovoljne darove dan na dan.«

Kmalu se je nabralo ogromno podarjenih stvari, ljudje pa so še kar naprej darovali. Rokodelci, ki so gradili svetišče, so Mojzesu nazadnje rekli: »Mnogo prinaša ljudstvo, več nego je treba za izvršitev dela, ki ga je napraviti ukazal GOSPOD.« Zato je Mojzes naročil: »Ne mož, ne žena naj nič več ne dela za dar povzdignjenja svetišču.« Kako so se stvari iztekle? »Gradiva je bilo dovolj za vse delo, da se dogotovi, in še preveč ga je bilo.« (2. Mojzesova 36:4–7)

 Zaradi radodarnosti, ki so jo pokazali Izraelci, je bil shodni šotor zgrajen v enem letu. (2. Mojzesova 19:1; 40:1, 2) Člani Božjega ljudstva so s tem, da so podprli pravo čaščenje, Jehovu izkazali čast. (Pregovori 3:9) Kasneje so se lotili veliko večjega gradbenega projekta. In tudi takrat je lahko pri tem sodeloval vsakdo, kdor je želel, pa naj je imel izkušnje v gradbeništvu ali ne.

Izraelci so skoraj petsto let zatem, ko so postavili shodni šotor, v Jeruzalemu začeli graditi tempelj. (1. kraljev 6:1) To je bil veličasten, zidan objekt, narejen iz kamna in lesa. (1. kraljev 5:17, 18) Jehova je gradbene načrte za tempelj po »duhu« posredoval Davidu. (1. letopisov 28:11–19) Vendar je za vodja gradbenega dela določil Davidovega sina Salomona. (1. letopisov 22:6–10) David je ta projekt podprl z vsem srcem. Priskrbel je kamne, bruna in drug material ter iz osebne zakladnice prispeval velike količine zlata in srebra. Poleg tega je z naslednjim vprašanjem tudi druge Izraelce spodbudil, naj bodo radodarni: »Kdo je torej danes pripravljen prostovoljno darovati z radodarno roko GOSPODU?« (SSP) In kako se je ljudstvo odzvalo? (1. letopisov 29:1–5)

Ko je Salomon začel graditi tempelj, je imel na voljo tisoče ton zlata in srebra. Brona in železa pa je bilo toliko, da teh kovin sploh ni bilo mogoče stehtati. (1. letopisov 22:14–16) Celoten projekt so z Jehovovo podporo in pomočjo vseh Izraelcev dokončali v samo sedmih letih in pol. (1. kraljev 6:1, 37, 38)

»Hiša Božja«

Tako shodni šotor kot tempelj sta se imenovala »hiša Božja«. (Sodniki 18:31; 2. letopisov 24:7) Jehova ni nikoli potreboval zavetja, ki bi mu ga nudila kakšna zgradba. (Izaija 66:1) Objekta je zgradil zavoljo ljudi. Salomon je ob posvetitvi templja vprašal: »V resnici prebiva li Bog na zemlji? Glej, nebo in vseh nebes nebesa te ne morejo obseči, koliko manj ta hiša, ki sem jo sezidal!« (1. kraljev 8:27)

 Jehova je po svojem preroku Izaiju rekel: »Hiša moja se bo imenovala dom molitve vsem ljudstvom.« (Izaija 56:7) Bogaboječi ljudje – tako Judje kot Nejudje – so se lahko v templju z darovanjem žrtev, molitvami in s tamkajšnjimi obredi bližali pravemu Bogu. S tem da so Jehova častili v njegovi hiši, so si pridobili njegovo prijateljstvo in zaščito. To je razvidno iz molitve, ki jo je Salomon izrekel ob posvetitvi templja. Njegove ganljive besede, namenjene Bogu, si lahko preberete v Prvi knjigi kraljev 8:22–53 in Drugi knjigi letopisov 6:12–42.

To starodavno hišo pravega Boga so že zdavnaj uničili, vendar je v Božji Besedi nakazano, da bo prišel čas, ko se bodo ljudje iz vseh narodov zbirali k čaščenju Jehova v daleč večjem duhovnem templju. (Izaija 2:2) Jehovu se bodo lahko bližali po popolni žrtvi, ki jo je daroval Božji edinorojeni Sin in so jo predpodabljale živalske žrtve, ki so jih darovali v templju. (Janez 14:6; Hebrejcem 7:27; 9:12) Danes na takšen vzvišen način Boga častijo Jehovove priče in pomagajo še mnogim drugim, da bi počeli enako.

Novodobni gradbeni projekti

Jehovove priče po vsem svetu služijo pravemu Bogu. Sestavljajo »mogočen narod«, ki ga je številčno vedno več. (Izaija 60:22) Glavni prostor, v katerem se zbirajo Jehovove priče, je kraljestvena dvorana. * Takšnih zgradb je na tisoče, še več tisoč pa jih potrebujejo.

Jehovove priče se »radovoljno« dajo na razpolago in gradijo kraljestvene dvorane tam, kjer jih potrebujejo. (Psalm 110:3) Toda pogosto je tako, da Priče ponekod nimajo potrebnih gradbenih veščin ali pa živijo v krajih, kjer je velik porast, vendar jih pesti huda revščina. Leta 1999 je Vodstveni organ Jehovovih prič vpeljal program za gradnjo kraljestvenih dvoran, da bi te ovire premostili. Priče, ki sodelujejo v tem programu in so vešči v gradbeništvu, potujejo v oddaljene kraje, da bi svoje brate in sestre poučili, kako graditi kraljestvene dvorane. Nato pa ti izučeni delavci na svojem področju nadaljujejo gradbeno delo. Kakšni so rezultati tega posebnega prizadevanja?

Jehovovi služabniki so bili v deželah z omejenimi sredstvi do februarja 2006 priče gradnji več kot 13.000 novih kraljestvenih dvoran. Preberite si, kaj so napisali nekateri, ki se sedaj shajajo v teh novih dvoranah:

»V povprečju je občinske shode obiskovalo 160 ljudi. Na prvem shodu v novi kraljestveni dvorani pa je število poskočilo na 200. Sedaj, šest mesecev kasneje, na shode prihaja 230 ljudi. Povsem očitno je, kako Jehova blagoslavlja gradnjo teh skromnih, a uporabnih zgradb.« (Okrajni nadzornik v Ekvadorju)

»Leta in leta so nas ljudje spraševali: ‚Kdaj boste imeli kraljestveno dvorano, podobno tistim, ki jih lahko vidimo v vaših revijah?‘ Hvala Jehovu, sedaj končno imamo dostojen prostor za čaščenje. Nekoč smo shode imeli v trgovini nekega brata, prišlo pa nas je v povprečju 30. Prvi shod v novi kraljestveni dvorani je obiskalo 110 ljudi.« (Občina v Ugandi)

 »Dve redni pionirki poročata, da je od takrat, ko je bila zgrajena kraljestvena dvorana, veliko prijetneje delati na področju. Ljudje, ki jih srečata na oznanjevanju od vrat do vrat ali pa ob neformalnih priložnostih, jima raje prisluhnejo. Ti sestri sedaj vodita 17 biblijskih poukov in veliko teh biblijskih učencev obiskuje shode.« (Podružnični urad na Salomonovih otokih)

»Duhovnik, ki živi v bližini kraljestvene dvorane, pravi, da naša nova dvorana prispeva k dostojanstvenemu videzu celotne soseske in da so tamkajšnji prebivalci nanjo ponosni. Mnogi mimoidoči pripomnijo, kako lepa je. S tem imajo bratje odlično priložnost za pričevanje. Vedno več ljudi želi, da jim kaj povemo o naši svetovni bratovščini. Mnogi, ki shodov niso obiskovali več let, so sedaj dobili motivacijo, da se z nami spet redno družijo.« (Podružnični urad v Mjanmaru)

»Neka sestra je zainteresiranega človeka povabila, naj pride na gradbišče, ki je bilo v njegovi soseski. Ta moški je kasneje dejal: ‚Mislil sem, da mi delavci ne bodo dovolili na gradbišče. Vendar so me Priče na moje presenečenje prijazno sprejeli. Moški in ženske so marljivo delali in pri tem niso izgubljali časa. Delali so v harmoniji in vladalo je prijetno ozračje.‘ Moški je sprejel biblijski pouk in začel obiskovati shode. Kasneje je rekel: ‚Svoje mišljenje sem spremenil. Sedaj, ko sem našel Boga, ga ne bom zapustil.‘« (Podružnični urad v Kolumbiji)

 Pomembno je podpirati to delo

Gradnja kraljestvenih dvoran je pomemben del naše svete službe. To, kako Jehovove priče po vsem svetu podpirajo to delo – tako denarno kot drugače – je zares hvalevredno. Toda ne smemo pozabiti, da so drugi vidiki svete službe prav tako pomembni. Od časa do časa so kristjani žrtve naravnih nesreč, zato potrebujejo našo pomoč. Pri podpiranju svete službe igra ključno vlogo tudi izdelovanje biblijske literature. Večina izmed nas je že bila priča temu, kakšno moč ima na Bibliji temelječa revija ali knjiga, ki jo oddamo prav naravnanemu človeku. Poleg tega je nadvse pomembno podpirati misijonarje in druge, ki so v posebni polnočasni službi. Ti požrtvovalni kristjani imajo v teh zadnjih dneh ključno vlogo pri širjenju oznanjevanja.

Tisti, ki so prispevali za gradnjo templja, so bili zelo veseli. (1. letopisov 29:9) Tudi danes nas to, da s svojimi prispevki podpiramo pravo čaščenje, nadvse osrečuje. (Apostolska dela 20:35) To srečo občutimo, kadar damo svoj prispevek v skrinjico, ki je namenjena za gradnjo kraljestvenih dvoran, ali ko prispevamo za svetovno delo, s čimer podpremo tudi druge projekte, povezane z oznanjevanjem dobre novice o Kraljestvu. Jehovove priče so danes čudovito združeni v pravem čaščenju. Naj vse nas napolni sreča, ki jo lahko občutimo, ko podpiramo to čaščenje!

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 20, 21]

KAKO NEKATERI PRISPEVAJO

PRISPEVKI ZA SVETOVNO DELOVANJE

Mnogi prihranjen oziroma za to namenjen denar dajo v prispevčno skrinjico z napisom »Prispevki za kraljestveno delovanje (Matej 24:14)«.

Občine v Sloveniji zbrani denar redno nakazujejo na bančni račun Jehovovih prič. Prostovoljne prispevke pa lahko pošljete tudi neposredno na naslov: Jehovove priče, p. p. 22, 1241 Kamnik. Podarite lahko tudi nakit ali druge dragocenosti. Za podrobnosti, prosimo, vprašajte na glavni urad Jehovovih prič.

Če želite potrdilo o darovanem prostovoljnem prispevku, ki ga boste uporabili pri davčni olajšavi, poleg čeka oziroma denarnega nakazila napišite še svoje ime in priimek ter naslov.

POGOJNI DAROVI

Jehovovim pričam – krščanski verski skupnosti lahko daste denar za svetovno delovanje tudi pogojno, kar pomeni, da se lahko darovalcu denar vrne, če bi ga kdaj potreboval. Za podrobnosti, prosimo, vprašajte na glavni urad Jehovovih prič.

NAČRTOVANJE ZA DOBRODELNE NAMENE

Poleg denarnih darov brez pridržkov in pogojnih denarnih darov lahko v prid kraljestvene službe darujete tudi drugače, na primer:

Zavarovanje: Jehovove priče – krščansko versko skupnost se lahko določi za dediča police življenjskega zavarovanja ali police dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Bančni računi: Bančne račune, vezane vloge ali police dodatnega pokojninskega zavarovanja se lahko ob smrti zapusti Jehovovim pričam – krščanski verski skupnosti.

Delnice in obveznice: Lahko jih podarite Jehovovim pričam – krščanski verski skupnosti.

Nepremičnine: Jehovovim pričam – krščanski verski skupnosti lahko podarite nepremičnine. Preden to storite, se posvetujte s Skupnostjo.

Oporoke: Jehovovim pričam – krščanski verski skupnosti lahko volite imetje ali denar s pravnoveljavno oporoko. Izvod oporoke, prosimo, pošljite na glavni urad Jehovovih prič.

Za nadaljnje informacije se lahko obrnete na glavni urad v Sloveniji.

KAKO SE LAHKO POMAGA

Med Jehovovimi pričami je malo premožnih in danes se morajo mnogi spoprijemati z denarnimi težavami. Da posameznik, družina ali občina lahko kaj prispeva, je običajno treba načrtovati. Ko so bili kristjani v Judeji v stiski in so jim krščanski verniki v Korintu želeli pomagati, je apostol Pavel slednjim svetoval: »Glede zbiranja za svete pa storite tudi vi tako, kakor sem naročil občinam v Galatiji. Vsak prvi dan v tednu naj vsak od vas pri sebi doma dá nekaj na stran in zbira, kolikor more, da ne bo zbiranja takrat, ko bom prišel.« (1. Korinčanom 16:1, 2)

Tako kot si kdo del svojega denarja prihrani za nujne primere, lahko tudi posamezniki, družine ali občine Prič redno prispevajo določen znesek v prid pravega čaščenja. Pravzaprav cele občine pogosto pošiljajo presežek denarja za kraljestveno delo. To naredijo tako, da sestavijo in sprejmejo resolucije. Pri podpiranju krščanskih oznanjevalskih dejavnosti po svetu lahko z osebnimi prispevki sodelujejo tudi radodarni posamezniki. Zaradi takšnega dajanja so srečnejši in zadovoljni so, ker vedo, da so naredili, kar morejo.

Skupnost zelo ceni vse darovane prispevke; vse se uporabi za širjenje dobre novice o Božjem kraljestvu. S takšnimi sredstvi se denimo v nekaterih državah vzdržuje misijonarske domove in delo v raznih deželah. Vzdržuje in širi se (če je to treba) tudi tiskarne za tiskanje biblijske literature. Po zaslugi takšnih prispevkov lahko potujoči okrajni in območni nadzorniki obiskujejo krščanske občine po vsem svetu ter duhovno pomagajo bratom v veri. (Rimljanom 1:11, 12) S temi prispevki se pomaga tudi vsem drugim, ki so v polnočasni službi.

Zgodnji zagovorniki pravega čaščenja so prejeli nebeški blagoslov, ker so častili Jehova s svojim premoženjem. In kako srečni so bili! Če danes enako podpiramo kraljestveno delo, bomo tudi mi bogato blagoslovljeni. Zato poslušajmo svoje srce, ko nas navaja k temu, da bi naredili vse, kar je v naši moči.

[Slika na strani 18]

S skupnim trudom po vsem svetu gradimo čudovite kraljestvene dvorane

[Slika na strani 18]

Nova kraljestvena dvorana v Gani