Christophe Plantin — pionir v tiskanju Biblije

JOHANNES GUTENBERG (okoli 1397–1468) je znan po tem, da je natisnil prvo Biblijo z metodo premičnih črk. Toda Christopha Plantina pozna malo ljudi. Bil je pionir v tiskanju in je imel pomembno vlogo pri tem, da so v 16. stoletju knjige in Biblije postale dostopne ljudem po svetu.

Christophe Plantin se je rodil okoli leta 1520 v francoskem mestu Saint-Avertin. V želji, da bi živel nekje, kjer je versko ozračje strpnejše in možnost zaslužka bolj obetajoča kot v Franciji, se je v svojih poznih 20-ih letih preselil v Antwerpen.

Svojo poklicno pot je začel kot knjigovez in izdelovalec usnjenih izdelkov. Za njegove umetelno narejene usnjene izdelke so se precej zanimali premožni ljudje. Toda leta 1555 se je zgodilo nekaj, zaradi česar je Plantin moral spremeniti svoj poklic. Odpravil se je na pot, da španskemu kralju Filipu II., ki je vladal nad obalnim območjem med Nemčijo in Francijo, preda usnjeno škatlo, vendar so ga na antwerpenski ulici napadli. Nekaj pijanih moških ga je z mečem ranilo v ramo. Čeprav je Plantin okreval, pa ni mogel več ročno delati in je zato moral pustiti svojo obrt. Ob finančni podpori Hendrika Niclaesa, voditelja anababtistične skupine, se je Plantin lotil tiskanja.

»Delo in vztrajnost«

Plantin je svojo tiskarno poimenoval De Gulden Passer (Zlato šestilo). Njegov zaščitni znak sta bili dve zlati šestili in napis »Labore et Constantia«, kar pomeni »Delo in vztrajnost«. Zdi se, da je ta zaščitni znak prav ustrezal temu marljivemu možu.

Ker je Plantin živel v času velikih verskih in političnih prevratov v Evropi, se je trudil, da ne bi zašel v težave. Tiskarstvo mu je pomenilo več kot kar koli drugega. Čeprav je bil naklonjen protestantski reformaciji, se po besedah pisatelja Mauritsa Sabbeja »glede verskih vprašanj ni opredelil«. Zato so se o njem razširile govorice, da tiska krivoverske knjige. Tako je denimo leta 1562 moral za več kot eno leto pobegniti v Pariz.

Ko se je leta 1563 vrnil v Antwerpen, je pričel poklicno sodelovati z bogatimi trgovci in kar nekaj od njih je bilo znanih po svojem kalvinističnem prepričanju. V petih letih sodelovanja z njimi je iz njegove tiskarne prišlo 260 različnih del. Med temi so bile hebrejske, grške in latinske izdaje Biblije, kot tudi čudovito okrašena izdaja nizozemske katoliške Leuvenske Biblije.

»Najpomembnejši tipografski dosežek«

Leta 1567, v obdobju, ko se je na obalnem področju med Nemčijo in Francijo večal odpor do španske vlade, je španski kralj Filip II. poslal tja vojvoda Alba, da nadzoruje deželo. Vojvoda si je z vsemi kraljevimi pooblastili prizadeval zatreti protestantski upor, ki se je vse bolj krepil. Plantin se je zato v upanju,  da bo odstranil vsa sumničenja o krivoverstvu, lotil velikanskega projekta. Zaželel si je natisniti nekakšno strokovno izdajo biblijskih besedil v izvirnem jeziku. Za to novo izdajo je uspel pridobiti podporo Filipa II. Kralj mu je obljubil denarno podporo in poslal znanega humanista Ariasa Montana, da nadzoruje delo.

Montano je bil nadarjen za jezike in je delal po enajst ur na dan. Pomagali so mu španski, belgijski in francoski jezikoslovci. Njihov cilj je bil pripraviti novo izdajo prestižnega Komplutenskega poliglota. * Plantinova nova poliglotska Biblija je poleg latinske Vulgate, grške Septuaginte in izvirnega hebrejskega besedila vsebovala tudi aramejski Targum in sirsko Pešito, skupaj z njunim dobesednim latinskim prevodom.

Tiskanje se je pričelo leta 1568. To obsežno delo pa je bilo končano leta 1572. Za tiste dni je bilo takšno delo opravljeno hitro. Montano je v pismu kralju Filipu II. napisal: »Tukaj v enem mesecu naredimo več, kot naredijo v Rimu v enem letu.« Plantin je natisnil 1213 izvodov nove poliglotske Biblije in vsak je bil sestavljen iz osmih velikih zvezkov. Na naslovnici je bila natisnjena ilustracija leva, vola, volka in jagnjeta, ki se mirno hranijo iz skupnega korita, s čimer so prikazali prizor iz Izaija 65:25. Cena še nevezanih zvezkov je bila 70 guldnov, kar je precejšnja vsota, saj je takrat povprečna družina letno zaslužila okrog 50 guldnov. Celotna zbirka zvezkov je postala znana kot Antwerpenski  poliglot. Imenovali pa so jo tudi Biblia Regia (Kraljevska Biblija), ker jo je denarno podprl kralj Filip II.

Čeprav je papež Gregor XIII. odobril Biblijo, so Ariasa Montana za njegovo delo ostro kritizirali. Med drugim se je to zgodilo zato, ker je bilo Montanu izvirno hebrejsko besedilo pomembnejše od latinske Vulgate. Njegov glavni nasprotnik je bil León de Castro, španski teolog, ki je latinski Vulgati pripisoval absolutno avtoriteto. De Castro je Montana obtožil, da je besedilo okužil s protitrinitarsko filozofijo. Še posebej se je denimo osredinil na to, da sirska Pešita v Prvem Janezovem pismu 5:7 izpušča vrinjen nepristni dodatek »V nebesih: Oče, Beseda in Sveti duh; in ti trije so eno.« (Jere, Pečjak, Snoj) Toda španska inkvizicija je Montana oprostila vseh krivoverskih sumničenj. Ta Antwerpenski poliglot je v očeh nekaterih »najpomembnejši tipografski dosežek samostojnega tiskarja v 16. stoletju«.

Prispevek trajne vrednosti

Takrat je večina tiskarjev imela samo dva ali tri tiskarske stroje. Toda Plantin je imel v dneh, ko je natisnil največ knjig, vsaj 22 strojev in 160 delavcev. V špansko govorečem svetu je zaslovel kot vodilni tiskar.

Medtem se je na obalnem področju med Nemčijo in Francijo povečal upor proti španski vladi. Prebivalci Antwerpna so se znašli sredi spora. Leta 1576 so se španski vojaški plačanci, ki niso dobili plače, uprli in oplenili mesto. Več kot 600 hiš so požgali in na tisoče Antwerpenčanov ubili. Trgovci so pobegnili iz mesta. Zaradi tega je imel Plantin velike finančne izgube. Poleg tega je moral upornikom plačati zelo visok davek.

Leta 1583 se je Plantin preselil v Leiden, mesto, ki leži kakih 100 kilometrov severno od Antwerpna. Tam je odprl tiskarno in skrbel za potrebe Leindenske univerze, ki so jo ustanovili kalvinistični protestanti. Stare obtožbe, da se je izneveril katoliški cerkvi, so ponovno privrele na plano. Zato se je Plantin proti koncu leta 1585, nedolgo zatem, ko je bila v tem mestu obnovljena španska vlada, vrnil v Antwerpen. Takrat je bil že v svojih 60-ih letih in pri Zlatem šestilu so imeli samo še en tiskarski stroj, na katerem so delali štirje delavci. Plantin je pričel obnavljati tiskarno, toda svojega nekdanjega slovesa ni več dosegla. Umrl je 1. julija 1589.

Christophe Plantin je v 34 letih izdal 1863 različnih knjig, v povprečju skoraj 55 vsako leto. To bi bil prav lep dosežek tudi za današnjega samostojnega tiskarja! Čeprav Plantin sam ni zavzel trdnega verskega stališča, s svojim delom ni le prispeval k tiskanju in tipografiji, temveč tudi k preučevanju navdihnjenega Svetega pisma. (2. Timoteju 3:16) Plantin in njegovi sodobniki v tiskarstvu so imeli pomembno vlogo pri tem, da je Biblija navsezadnje postala dostopna preprostim ljudem.

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 15]

PLANTIN-MORETUSOV MUZEJ

Leta 1877 so v Antwerpnu za javnost odprli muzejsko zgradbo, v kateri so živeli in delali Plantin in njegovi potomci. Nobena druga tiskarna iz tega obdobja ni ostala nedotaknjena. V njej je na ogled pet tiskarskih strojev iz 17. in 18. stoletja ter še dva starejša – najstarejša znana stroja na svetu – ki izvirata skoraj iz Plantinovih dni. V muzeju je shranjenih okoli 15.000 matric, ki so jih uporabljali za vlivanje črk, 15.000 lesorezov in 3000 graviranih bakrenih plošč. V muzejski knjižnici je 638 rokopisov iz obdobja od 9. do 16. stoletja, kot tudi 154 knjig, ki so bile natisnjene pred letom 1501. Med temi je tudi izvirnik Gutenbergove Biblije izpred leta 1461 ter ena od Plantinovih znamenitih Biblij, Antwerpenski poliglot.

[Slika na strani 15]

Arias Montano

[Slika na strani 16]

Antwerpenski poliglot vsebuje hebrejsko besedilo, latinsko Vulgato in grško Septuaginto, kot tudi sirsko Pešito, aramejski Targum in njun latinski prevod

[Vir slike]

By courtesy of Museum Plantin-Moretus/Stedelijk Prentenkabinet Antwerpen

[Navedba virov slik na strani 15]

Obe sliki: By courtesy of Museum Plantin-Moretus/Stedelijk Prentenkabinet Antwerpen