Obdržimo se v Božji ljubezni!
Obdržimo se v Božji ljubezni!
»Ljubljeni, [. . .] obdržite [se] v Božji ljubezni, [. . .] s pogledom na večno življenje.« (JUDA 20, 21)
1., 2. Kako lahko ostanemo v Božji ljubezni?
JEHOVA človeštvo tako zelo ljubi, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi tisti, ki vanj verujejo, imeli večno življenje. (Janez 3:16) Kako čudovito je občutiti takšno ljubezen! Če služite Jehovu, potem zagotovo želite to ljubezen okušati na vse večne čase.
2 Učenec Juda je razkril, kako lahko ostanemo v Božji ljubezni. »Sezidavajte se na svoji presveti veri in molite s svetim duhom,« je napisal, »in se tako obdržite v Božji ljubezni, medtem ko s pogledom na večno življenje čakate na usmiljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa.« (Juda 20, 21) Na »presveti veri« – torej krščanskih naukih – se bomo lahko sezidavali s preučevanjem Božje Besede in oznanjevanjem dobre novice. Da bi ostali v Božji ljubezni, moramo moliti s »s svetim duhom« oziroma Jehova v molitvi prositi, naj nam pomaga po svojem ‚svetem duhu‘. Da bi bili blagoslovljeni z večnim življenjem, pa moramo tudi verovati v odkupno žrtev Jezusa Kristusa. (1. Janezovo 4:10)
3. Zakaj nekateri niso več Jehovove priče?
3 Nekateri, ki so nekoč v preteklosti imeli vero, niso ostali v Božji ljubezni. Ker so v življenju ubrali grešno pot, niso več Jehovove priče. Kaj lahko storimo, da se ne bi kaj takega zgodilo tudi nam? Da bi se ognili grehu in se obdržali v Božji ljubezni, nam lahko pomaga to, da poglobljeno premišljujemo o mislih, navedenih v nadaljevanju.
Pokažimo, da ljubimo Boga
4. Kako pomembno je ubogati Boga?
4 Svojo ljubezen do Boga kažimo s tem, da ga ubogamo. (Matej 22:37) »Ljubezen do Boga namreč pomeni to,« je napisal apostol Janez, »da izpolnjujemo njegove zapovedi; pa vendar njegove zapovedi niso v breme.« (1. Janezovo 5:3) Če nam je v navadi Boga vedno ubogati, bomo lahko dovolj močni, da se bomo upirali skušnjavam, občutili pa bomo tudi radost. Psalmist je dejal: »Blagor možu, ki ne hodi po svetu brezbožnih [. . .]. Temuč veselje njegovo je v postavi GOSPODOVI.« (Psalm 1:1, 2)
5. K čemu nas bo gnala ljubezen do Jehova?
5 Ljubezen do Jehova nas bo gnala k temu, da bomo pazili, da ne bi resno grešili in s tem osramotili njegovo ime. »Ne uboštva, ne bogastva mi ne dajaj,« je molil Agur. »Hrani me s kruhom, kolikor mi je potreba, da se ne presitim in, zatajivši Te, ne rečem: Kdo je GOSPOD? ali da ne obubožam in ne kradem in zlo ne rabim [ne skrunim, SSP] imena Boga svojega.« (Pregovori 30:1, 8, 9) Bodimo odločeni, da ne bomo ‚skrunili Božjega imena‘, s tem da bi Bogu nakopali sramoto. Namesto tega si vedno prizadevajmo ravnati pošteno in ga tako oslavljati. (Psalm 86:12)
6. Kaj bi se lahko zgodilo, če bi namerno grešili?
6 Našega ljubečega nebeškega Očeta v molitvi redno prosimo, naj nam pomaga upreti se skušnjavi, da bi grešili. (Matej 6:13; Rimljanom 12:12) Vedno ravnajmo po Božjih nasvetih, zato da naše molitve ne bi bile ovirane. (1. Petrovo 3:7) Če bi namerno grešili, bi bile posledice lahko tragične, saj se Jehova pred uporneži simbolično ogrne z oblakom, tako da ga ti s svojimi molitvami ne morejo doseči. (Žalostinke 3:42–44) Zato bodimo ponižni in molimo, da ne bi storili nič takšnega, kar bi nam preprečevalo, da bi se Bogu bližali v molitvi. (2. Korinčanom 13:7)
Pokažimo, da ljubimo Božjega Sina
7., 8. Kako lahko posamezniku upoštevanje Jezusovega nasveta pomaga, da ne zaide na grešno pot?
7 Ljubezen do Jezusa Kristusa kažimo s tem, da ubogamo njegove zapovedi, saj se bomo tako lažje uprli grešnemu ravnanju. »Če boste izpolnjevali moje zapovedi,« je rekel Jezus, »boste ostali v moji ljubezni, tako kakor tudi jaz izpolnjujem zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni.« (Janez 15:10) Kako nam lahko to, da upoštevamo te Jezusove besede, pomaga ostajati v Božji ljubezni?
8 S tem da smo pozorni na Jezusove besede, lahko ohranimo moralno značajnost. Božji zakon, dan Izraelcem, se je glasil: »Ne prešeštvuj.« (2. Mojzesova 20:14) Toda Jezus je z naslednjimi besedami razkril načelo, ki stoji za to zapovedjo: »Vsak, ki gleda žensko, tako da do nje začuti strast, je v svojem srcu že prešuštvoval z njo.« (Matej 5:27, 28) Apostol Peter je dejal, da so v prvem stoletju nekateri člani občine imeli ‚oči polne prešuštva‘ in so ‚privabljali nestanovitne duše‘. (2. Petrovo 2:14) V nasprotju z njimi pa se mi lahko ognemo grehov, povezanih s spolnostjo, če le ljubimo in ubogamo Boga in Kristusa ter smo odločeni, da bomo z njima še naprej tesno povezani.
Dopustimo, da nas vodi Jehovov duh
9. Kaj se lahko posamezniku, ki vztrajno greši, zgodi v zvezi s svetim duhom?
9 Boga prosimo za njegovega svetega duha in dovolimo, da nas ta vodi. (Luka 11:13; Galačanom 5:19–25) Če bi vztrajno grešili, bi nam Bog svojega duha utegnil odvzeti. David je zatem, ko je grešil z Batsebo, Boga moledoval: »Ne zavrzi me izpred svojega obličja in svetega Duha svojega ne jemlji od mene.« (Psalm 51:11) Kralj Savel pa je zato, ker je neskesano grešil, Božjega duha izgubil. Grešil je s tem, da je opravil žgalno daritev, da je prizanesel čredam drobnice in goveda ter ohranil pri življenju amalekovskega kralja. Jehova mu je zatem svojega svetega duha odvzel. (1. Samuelova 13:1–14; 15:1–35; 16:14–23)
10. Zakaj bi morali zavrniti že sámo misel na to, da bi grešili?
10 Zavrnimo že sámo misel na to, da bi grešili. »Če se namreč namerno vdajamo grehu, potem ko smo že prejeli točno spoznanje resnice,« je napisal apostol Pavel, »ne ostane za grehe nobena žrtev več.« (Hebrejcem 10:26–31) Kako tragično bi bilo, če bi tako grešili!
Kažimo pristno ljubezen do drugih
11., 12. Kako vse bosta posameznika ljubezen in spoštovanje odvračala od tega, da bi se zapletel v spolno nemoralo?
11 Ljubezen do soljudi nas bo odvračala od tega, da bi zagrešili spolno nemoralo. (Matej 22:39) Takšna ljubezen nas bo spodbujala, da bomo varovali svoje srce pred skušnjavo, da bi si pridobili naklonjenost človeka, ki je že poročen. Tako ravnanje bi lahko vodilo v prešuštvo. (Pregovori 4:23; Jeremija 4:14; 17:9, 10) Posnemajmo pravičnega Joba, ki si ni dovolil, da bi svojo pozornost naklanjal kaki drugi ženski razen svoji ženi. (Job 31:1)
12 Pred hudim grehom nas lahko varuje to, da spoštujemo svetost zakonske zveze. Bog je predvidel, da sta častna zakonska zveza in spolnost namenjeni nadaljevanju življenja. (1. Mojzesova 1:26–28) Ne pozabimo, da so spolni organi tesno povezani s samim življenjem, ki pa je sveto. Tisti, ki nečistujejo in prešuštvujejo, ne poslušajo Boga, razvrednotijo spolni odnos, ne spoštujejo svetosti zakonske zveze in grešijo proti lastnemu telesu. (1. Korinčanom 6:18) Posameznik, ki uboga Boga in ga ljubi ter ima rad tudi bližnje, se ne bo vpletal v ravnanje, ki bi ga lahko pripeljalo do izobčenja iz krščanske občine.
13. V katerem smislu nemoralen človek »zapravlja to, kar je dragoceno«?
13 Grešne misli bi morali zatirati, zato da svojim ljubljenim ne bi povzročili bolečin. »Kateri se pa druži z vlačugami, zapravlja blago [to, kar je dragoceno, NW],« piše v Pregovorih 29:3. Neskesani prešuštnik uniči svoj odnos z Bogom in razdre družinske vezi. Njegova žena se ima pravico od njega razvezati. (Matej 19:9) Najsi je grešil mož ali pa žena, lahko razpad zakonske zveze nedolžnemu zakoncu, otrokom in drugim povzroči veliko bolečin. Če se zavedamo razdiralnih posledic nemoralnega vedenja, potem bi se morali upirati skušnjavi, da bi takšnemu ravnanju podlegli, mar ne?
14. Kaj se glede napačnega ravnanja lahko naučimo iz Pregovorov 6:30–35?
14 Človeka naj bi dejstvo, da se za škodo, ki bi jo povzročil s prešuštvom, nikakor ne bi mogel z ničimer odkupiti, odvračalo od tega, da bi zagrešil nekaj tako skrajno sebičnega. Pregovori 6:30–35 pokažejo, da ljudje s tistim, ki krade, zato ker je lačen, morda še nekako sočustvujejo, medtem ko prešuštnika prezirajo, ker ima slabe motive. Takšen »si uničuje življenje«. (SSP) Pod mojzesovsko postavo bi bil usmrčen. (3. Mojzesova 20:10) Posameznik, ki zagreši prešuštvo, drugim zada bolečino, samo zato da zadovolji svojo spolno slo. Neskesan prešuštnik ne ostaja v Božji ljubezni, temveč je izobčen iz čiste krščanske občine.
Ohranimo čisto vest
15. Kakšna je vest, ki je ožigosana »z razbeljenim železom«?
15 Da bi ostali v Božji ljubezni, ne smemo dopustiti, da bi naša vest postala neobčutljiva za greh. Jasno je, da ne smemo sprejeti nizkih moralnih meril tega sveta in da moramo paziti, s kom se družimo, kaj beremo in kako se zabavamo. Pavel je posvaril: »V poznejših časih [bodo] nekateri odpadli od vere, ker bodo poslušali zavajajoče navdihnjene izreke in demonske nauke ter zaradi hinavščine ljudi, ki govorijo laži in jim je vest postala kakor brazgotina, ki ostane po žigosanju z razbeljenim železom.« (1. Timoteju 4:1, 2) Vest, ožigosana »z razbeljenim železom«, je kakor ožganina, ki jo prekrije neobčutljivo brazgotinsko tkivo. Takšna vest nas ne more več opozarjati na to, naj se varujemo odpadnikov in okoliščin, zaradi katerih bi lahko odpadli od vere.
16. Zakaj je tako zelo pomembno imeti čisto vest?
16 To, ali bomo rešeni ali ne, je odvisno od tega, ali imamo čisto vest. (1. Petrovo 3:21) Naša vest je po veri v Jezusovo prelito kri očiščena mrtvih del, »da bi lahko živemu Bogu opravljali sveto službo«. (Hebrejcem 9:13, 14) Če bi namerno grešili, bi bila naša vest omadeževana, zato ne bi bili več čisti, s tem pa bi bili tudi neprimerni za Božjo službo. (Titu 1:15) Toda z Jehovovo pomočjo lahko imamo čisto vest.
Kaj še lahko storimo, da ne bi napačno ravnali?
17. Kako nam koristi, če Jehova v vsem poslušamo?
17 ‚Zvesto hodimo za GOSPODOM‘ oziroma ga v vsem poslušajmo, tako kakor je to počel Kaleb, Izraelec starodavnih dni. (5. Mojzesova 1:34–36) Delajmo to, kar Bog pričakuje od nas, in nikoli ne premišljujmo o tem, da bi imeli delež »pri mizi demonov«. (1. Korinčanom 10:21) Zavračajmo odpadništvo. S cenjenjem uživajmo duhovno hrano, ki je na voljo samo pri Jehovovi mizi. Tako nas ne bodo zapeljali lažni učitelji ali hudobne duhovne sile. (Efežanom 6:12; Juda 3, 4) Osredinjajmo se na duhovne reči, kot so preučevanje Biblije, obiskovanje shodov in oznanjevanje. Če bomo Jehova v vsem poslušali in bomo vedno zelo zaposleni v Gospodovem delu, bomo nedvomno srečni. (1. Korinčanom 15:58)
18. Kako bo strah pred Jehovom vplival na naše vedenje?
18 Bodimo odločeni, da bomo ‚Bogu sprejemljivo opravljali sveto službo s pobožnim strahom in globokim spoštovanjem‘. (Hebrejcem 12:28) Spoštljiv strah pred Jehovom nas bo motiviral, da ne bomo v ničemer ravnali svojevoljno. Pomagal nam bo, da se bomo vedli skladno z nasvetom, ki ga je Peter dal svojim maziljenim bratom: »Če kličete Očeta, ki nepristransko sodi vsakega po njegovem delu, se ves čas svojega bivanja na tujem vedite s strahom.« (1. Petrovo 1:17)
19. Zakaj naj bi nenehno udejanjali to, kar se učimo iz Božje Besede?
19 Nenehno udejanjajmo to, kar se učimo iz Božje Besede. To nas bo ščitilo pred tem, da bi storili kak hud greh, saj se bomo izkazali za enega izmed tistih, »ki imajo z rabo izšolano zmožnost zaznavanja, da razlikujejo med pravilnim in napačnim«. (Hebrejcem 5:14) Ne bodimo brezbrižni glede svojega govorjenja in vedenja, temveč pazimo, da bomo v teh hudih dneh živeli kot modri ‚in bomo kar najbolj izrabljali svoj čas‘. ‚Doumevajmo, kaj je Jehovova volja‘, in jo izpolnjujmo. (Efežanom 5:15–17; 2. Petrovo 3:17)
20. Zakaj ne bi smeli biti lakomni?
20 Nikoli ne bodimo lakomni oziroma si ne poželimo česa, kar pripada drugim. Ena od desetih zapovedi se glasi: »Ne poželi hiše bližnjega svojega, ne poželi žene bližnjega svojega, ne hlapca njegovega, ne dekle njegove, ne vola, ne osla njegovega, ne ničesar, kar je bližnjega tvojega.« (2. Mojzesova 20:17) Ta zakon je posamezniku ščitil hišo, ženo, služabnike, živali in tako naprej. Toda najpomembnejše je to, kar je o lakomnosti izjavil Jezus, namreč da ta lastnost človeka oskrunja. (Marko 7:20–23)
21., 22. Kako vse lahko kristjan preventivno ukrepa, da ne bi grešil?
21 Da nas želje ne bi zapeljale v greh, preventivno ukrepajmo. Učenec Jakob je napisal: »Vsak [je] preizkušan, ko ga njegova lastna želja vleče in vabi. Ko potem ta postane rodovitna, rodi greh, greh pa, ko je izvršen, rodi smrt.« (Jakob 1:14, 15) Če je človek denimo v preteklosti imel težave z alkoholom, se bo morda odločil, da doma ne bo imel alkoholnih pijač. Da kristjan ne bi prišel v skušnjavo v zvezi z nasprotnim spolom, bo morda moral zamenjati delovno mesto ali pa celo zaposlitev. (Pregovori 6:23–28)
22 Ne storimo niti prvega koraka, ki bi nas lahko privedel do greha. Spogledovanje in predajanje nemoralnim mislim se lahko konča z nečistovanjem ali prešuštvom. Posameznika lahko majhne laži opogumijo, da začne pripovedovati velike laži, kar ga lahko pripelje do tega, da mu laganje preide v grešno razvado. Posamezniku lahko vest zaradi kraje navidezno neznatnih reči tako otopi, da začne krasti v večjem obsegu. Če kristjan že samo malce dopušča odpadniško razmišljanje, je lahko na dobri poti, da zapade v popolno odpadništvo. (2. Tesaloničanom 2:3; Razodetje 21:8)
Kaj pa, če smo grešili?
23., 24. Kako nas lahko potolažijo besede iz Druge knjige letopisov 6:29, 30 in Pregovorov 28:13?
23 Vsi ljudje smo nepopolni. (Propovednik 7:20) Toda če smo resno grešili, nas lahko potolaži molitev, ki jo je kralj Salomon izrekel ob posvetitvi Jehovovega templja. Takole je molil k Bogu: »Kakršnokoli molitev in prošnjo bo molil kdo ali vse ljudstvo tvoje izraelsko, kadar spozna vsakteri svojo kazen in svojo nadlogo in iztegne roke proti tej hiši: ti poslušaj v nebesih, v mestu prebivanja svojega, in odpusti in vsakemu povrni po vsem življenju njegovem, kakor spoznaš srce njegovo (zakaj ti, edini ti poznaš srca otrok človeških).« (2. letopisov 6:29, 30)
24 Tako je, Bog pozna človekovo srce in odpušča. V Pregovorih 28:13 piše: »Kdor prikriva pregrehe svoje, ne bo imel sreče, kdor pa se jih obtoži in jih zapusti, doseže usmiljenje.« Bog se bo usmilil posameznika, ki skesano prizna greh in ne greši več. Toda kaj, če ste duhovno oslabeli? Kaj vam še lahko pomaga pri tem, da bi ostali v Božji ljubezni?
Kako bi odgovorili?
• Kako se lahko obdržimo v Božji ljubezni?
• Kako nam ljubezen do Boga in Kristusa pomaga, da se upremo grešnemu ravnanju?
• Zakaj nas resnična ljubezen do drugih odvrača od tega, da bi se zapletli v spolno nemoralo?
• Kaj lahko med drugim storimo, da ne bi napačno ravnali?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 21]
Juda nam je v svojem pismu pokazal, kako lahko ostanemo v Božji ljubezni
[Slika na strani 23]
Razpad zakonske zveze lahko nedolžnemu zakoncu in otrokom povzroči veliko bolečin
[Slika na strani 24]
Ali ste tako kakor Kaleb odločeni, da boste Jehova v vsem poslušali?
[Slika na strani 25]
Redno molite za pomoč, da bi se lahko upirali skušnjavam