Poudarki Visoke pesmi
Jehovova beseda je živa
Poudarki Visoke pesmi
»KAKOR lilija med trnjem, tako je prijateljica moja med hčerami.« »Kakor jablan med drevjem v gozdu, tako je ljubi moj med sinovi.« »Kdo je ona, ki prisvitava kakor jutranja zarja, lepa kakor mesec, čista kakor solnce?« (Visoka pesem 2:2, 3; 6:10) Kako prekrasne so te vrstice, napisane v biblijski knjigi Visoka pesem! Celotna knjiga je pesnitev, ki je tako pomensko bogata in polna lepote, da se imenuje kar »pesem pesmi«. (Visoka pesem 1:1)
Pesnitev, ki jo je Salomon, kralj starega Izraela, najbrž napisal okoli leta 1020 pr. n. št. v začetnem obdobju svojega 40-letnega kraljevanja, je ljubezenska zgodba nekega pastirja in podeželskega dekleta, imenovanega Šulamljanka. V pesnitvi so omenjeni tudi njena mati in bratje, »hčere jeruzalemske [dvorjanke]« ter »hčere sionske [prebivalke Jeruzalema]«. (Visoka pesem 1:5; 3:11) Tistemu, ki bere Visoko pesem, ni tako enostavno prepoznati vseh nastopajočih v tej knjigi, vendar je to mogoče, če pretehta, kaj nastopajoči govorijo oziroma kaj jim je rečeno.
Sporočilo Visoke pesmi ima kot del Božje Besede veliko vrednost, in sicer iz dveh razlogov. (Hebrejcem 4:12) Kot prvo nas uči, kakšna je prava ljubezen med moškim in žensko. Kot drugo pa pesnitev ponazarja ljubezen, ki obstaja med Jezusom Kristusom in občino maziljenih kristjanov. (2. Korinčanom 11:2; Efežanom 5:25–31)
»NE PREDRAMITE LJUBEZNI«
»O da bi me poljubil z ust svojih poljubom! ker ljubezen tvoja je boljša nego vino.« (Visoka pesem 1:2) S temi besedami se prične dvogovor v Visoki pesmi, izgovori pa jih ponižno podeželsko dekle, ki jo privedejo v Salomonovo kraljevo šotorišče. Kako je prišla tja?
Pravi, da so se ‚sinovi njene matere srdili‘ nad njo. »Postavili so me za varuhinjo v vinogradih.« Njeni bratje so bili nanjo jezni zato, ker jo je pastir, ki ga ljubi, nekega čarobnega pomladnega dne povabil na sprehod. Niso želeli, da bi odšla, zato so ji naročili, naj pazi na »male lisice, ki kvarijo vinograde«. Med opravljanjem tega dela se znajde v bližini Salomonovega tabora. Ko pride ‚dol v orehov vrt‘, opazijo njeno lepoto, zato jo privedejo v njegov tabor. (Visoka pesem 1:6; 2:10–15; 6:11, SSP)
Ko dekle potoži, kako hrepeni po svojem ljubljenem pastirju, ji dvorjanke rečejo, naj ‚pojde ven, po stopinjah ovac,‘ in ga poišče. Toda Salomon ji ne dovoli oditi. Medtem ko občuduje njeno lepoto, ji obljubi »verižice zlate s srebrnimi kroglicami«. Vendar dekleta to prav nič ne gane. Pastir pride do Salomonovega tabora, najde dekle in vzklikne: »Glej, lepa si, prijateljica moja, glej, lepa si.« Dekle pa dvorjanke roti: »Ne prebudite in ne predramite ljubezni, dokler ji je drago!« (Visoka pesem 1:8–11, 15; 2:7; 3:5)
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
1:2, 3 – Zakaj je spomin na ljubezen mladega pastirja kakor vino in njegovo ime kakor mazilo oziroma olje? Prav kakor vino razveseljuje človeku srce in kakor izlivanje olja na glavo deluje blagodejno, tako je spomin na ljubezen in na ime pastirja dekle krepil in tolažil. (Psalm 23:5; 104:15) Podobno tudi pravi kristjani, še posebej maziljeni posamezniki, zajemajo moč in spodbudo iz premišljevanja o ljubezni, ki jim jo izkazuje Jezus Kristus.
1:5 – Zakaj je podeželsko dekle svojo temno polt primerjalo s ‚kedarskimi šotori‘? Kozjo dlako, iz katere so izdelovali tkanino, so uporabljali za marsikaj. (4. Mojzesova 31:20) Iz ‚preprog iz kozje dlake‘ so denimo izdelali »šator nad prebivališčem« oziroma pregrinjalo nad shodnim šotorom. (2. Mojzesova 26:7) Kedarske šotore so najbrž izdelovali iz črne kozje dlake, prav kakor to še danes velja za beduinske šotore.
1:15 – Kaj je pastir hotel reči z besedami »oči tvoje so kakor golobice«? Pastir je s tem hotel reči, da so oči njegovega dekleta videti tako mile in nežne kakor golobičje.
2:7; 3:5 – Zakaj je dekle dvorjanke rotilo pri »gazelah in pri košutah poljskih«? Gazele in košute so znane po svoji gracioznosti in lepoti. Šulamljanka je dvorjanke pravzaprav rotila pri vsem, kar je elegantno in lepo, da ne bi v njej skušale predramiti ljubezni.
Pouk za nas:
1:2; 2:6. Moralno čisto izkazovanje ljubezni je lahko med dvorjenjem povsem primerno. Vendar bi moški in ženska morala paziti, da si pri tem izkazujeta iskreno naklonjenost, ne pa nečisto strast, ki lahko pripelje do spolne nemorale. (Galačanom 5:19)
1:6; 2:10–15. Šulamljanki bratje niso dovolili, da bi s svojim ljubljenim odšla na samoten kraj v gore, toda ne zato, ker bi bila nemoralna oziroma ne bi imela pravih nagibov. Ukrepali so preventivno, da se ne bi znašla v okoliščinah, ki bi jo utegnile spraviti v skušnjavo. Pari, ki si dvorijo, se iz tega lahko naučijo, da se ne bi smeli sestajati na samotnih krajih.
2:1–3, 8, 9. Čeprav je bila Šulamljanka lepa, je nase skromno gledala kot na ‚rožo saronsko‘, ki je bila le običajna cvetlica. Vendar je pastir zaradi njene lepote in zvestobe do Jehova nanjo gledal kot na ‚lilijo med trnjem‘. Kaj pa se lahko reče zanj? Zaradi svojega čednega videza je bil zanjo kakor ‚gazela‘. Najbrž je bil tudi duhovno naravnan in predan Jehovu. »Kakor jablan [ki daje senco in plodove] med drevjem v gozdu,« je dejala, »tako je ljubi moj med sinovi.« Ali nista ravno vera in predanost Bogu to, kar naj bi iskali pri bodočem zakoncu?
2:7; 3:5. Podeželskemu dekletu se ob Salomonu niso vzbudili nikakršni romantični občutki. Poleg tega je dvorjanke rotila, naj nikar ne skušajo v njej predramiti ljubezni do kogar koli drugega razen pastirja. Čutiti romantično ljubezen kar do kogar koli ni niti mogoče niti primerno. Samski kristjan, ki se želi poročiti, naj bi se zanimal le za zvestega Jehovovega služabnika. (1. Korinčanom 7:39)
»KAJ HOČETE GLEDATI ŠULAMLJANKO?«
Nekaj ‚prihaja gori iz puščave, podobno stebru dima‘. (Visoka pesem 3:6) Kaj vidijo prebivalke Jeruzalema, ko pridejo ven? Da, Salomon in njegovi spremljevalci se vračajo v mesto! In kralj je s seboj pripeljal tudi Šulamljanko.
Pastir je dekletu sledil in kmalu najde pot do nje. Ko ji zagotovi svojo ljubezen, ona zahrepeni po tem, da bi zapustila mesto, in reče: »Dokler se ohladi dan in sence zbeže, pojdem h gori mirovi in k hribu kadila.« Pastirja povabi, naj pride »na vrt svoj in uživa sadove«. On ji odgovori: »Prišel sem na vrt svoj, sestra moja, nevesta.« Prebivalke Jeruzalema jima rečejo: ‚Jejta, prijatelja, pijta in napijta se [ljubezni].‘ (Visoka pesem 4:6, 16; 5:1)
Šulamljanka potem, ko dvorjankam razkrije svoje sanje, izjavi: »Bolna [sem] od ljubezni.« Vprašajo jo: »Kaj je tvoj ljubi mimo drugih ljubovnikov?« Odvrne jim: »Moj ljubi je bel in rdeč, odličnik med desetimi tisoči.« (Visoka pesem 5:2–10) Na Salomonove številne izraze občudovanja se ponižno odzove z vprašanjem: »Kaj hočete gledati Šulamljanko?« (Visoka pesem 6:4–14) Kralj v tem vidi priložnost, da si pridobi njeno naklonjenost, zato jo začne obsipavati s še več komplimenti. Toda dekle ohrani neomajno ljubezen do pastirja. Salomon jo na koncu vendarle pusti domov.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
4:1; 6:5 – Zakaj je za lase dekleta rečeno, da so kakor »čreda koz«? Ta primerjava nakazuje, da so bili njeni lasje svetleči in gosti kakor črna kozja dlaka.
4:11 – Kaj pomeni to, da s Šulamljankinih ‚usten kaplja strd‘ in da sta ‚pod njenim jezikom med in mleko‘? S primerjavo, da z dekletovih ust kaplja strd oziroma med in da sta pod njenim jezikom med in mleko, je poudarjeno, kako dobre in prijetne so bile Šulamljankine besede.
5:12 – Kaj je mišljeno z izrazom, da so ‚njegove oči kakor golobice ob bistrih potokih, z mlekom umite‘? Dekle tukaj govori o prelepih očeh svojega izbranca. Morda njegovo temno šarenico, ki jo obdaja beločnica, poetično primerja z modro sivimi golobicami, ki se kopajo v mleku.
5:14, 15 – Zakaj so pastirjeve roke in noge tako opisane? Dekle pastirjeve prste očitno primerja z zlatimi valji, njegove nohte pa s topazom. Za njegove noge pravi, da so kakor »marmornati stebri«, saj so močne in lepe.
6:4 – Zakaj je dekle primerjano s Tirzo? To kanaansko mesto je osvojil Jozue, po Salomonovem vladanju pa je postalo prvo glavno mesto severnega desetrodovnega Izraelovega kraljestva. (Jozue 12:7, 24; 1. kraljev 16:5, 6, 8, 15) »Zdi se, da je bilo to mesto zelo lepo,« piše v neki knjigi, »kar bi pojasnilo, zakaj je omenjeno v tej vrstici.«
6:14 – Kaj je »ples mahanaimski«? Mesto Mahanaim je ležalo na vzhodni strani reke Jordan, blizu doline Jabok. (1. Mojzesova 32:2, 22; 2. Samuelova 2:29) »Ples mahanaimski« se morda nanaša na določeni ples, ki so ga v tem mestu plesali ob praznovanju.
7:4 – Zakaj je Salomon Šulamljankin vrat primerjal s ‚stolpom iz slonove kosti‘? Dekle je že pred tem prejelo takšnole pohvalo: »Vrat tvoj je kakor stolp Davidov.« (Visoka pesem 4:4) Stolp je dolg in vitek, slonova kost pa gladka. Salomon je očaran nad tem, kako vitek in gladek je dekletov vrat.
Pouk za nas:
4:7. Šulamljanka je s tem, da ni popustila Salomonovemu zapeljevanju, dokazala, da je moralno neoporečna, pa čeprav ni bila popolna. Njena moralna moč jo je naredila še lepšo. To naj bi veljalo tudi za današnje kristjanke.
4:12. Prav kakor se lahko do prelepega vrta, obdanega z živo mejo ali zidom, pride le skozi vrata, ki se jih da zakleniti, je Šulamljanka nežna čustva prihranila le za svojega bodočega moža. Kako lep zgled je s tem dala neporočenim kristjankam in kristjanom!
»PLAMEN GOSPODOV«
»Kdo je ta, ki prihaja sem od puščave in se naslanja na ljubega svojega?« sprašujejo Šulamljankini bratje, ko jo vidijo, da se vrača domov. Nekoč prej je eden od njih dejal: »Ako je zid, zgradimo na njej srebrn nadzidek v utrdbo; ako je ona duri, ogradimo jo z deskami cedrovimi.« Šulamljanka sedaj, ko je v preizkušnjah dokazala, da je neomajna v svoji ljubezni, pravi: »Jaz sem zid, in prsi moje so kakor stolpi. Tedaj sem bila v očeh njegovih kakor ona, ki je našla mir.« (Visoka pesem 8:5, 9, 10)
Prava ljubezen je »plamen GOSPODOV«. Zakaj? Zato ker takšna ljubezen izvira od Jehova. On nas je ustvaril s sposobnostjo, da lahko ljubimo. To je plamen, ki nikoli ne ugasne. Visoka pesem čudovito pokaže, da je lahko ljubezen med moškim in žensko »silna [oziroma zanesljiva] kakor smrt«. (Visoka pesem 8:6)
Salomonova nenadkriljiva pesnitev prav tako osvetli vez, ki obstaja med Jezusom Kristusom in člani nebeške ‚neveste‘. (Razodetje 21:2, 9) Ljubezen, ki jo Jezus čuti do maziljenih kristjanov, presega vsakršno ljubezen med moškim in žensko. Člani razreda neveste so v svoji vdanosti neomajni. Jezus pa je svoje življenje ljubeče dal tudi za »druge ovce«. (Janez 10:16) Zato lahko vsi pravi častilci posnemajo Šulamljankin zgled neomajne ljubezni in vdanosti.
[Slika na straneh 18, 19]
Kaj se iz Visoke pesmi naučimo o tem, kaj naj bi iskali pri bodočem zakoncu?