Vprašanja bralcev

Ali je bil Jezus na svatbi v Kani do svoje matere nespoštljiv oziroma neprijazen? (Janez 2:4)

Jezus je bil kmalu po svojem krstu skupaj s svojimi učenci povabljen na svatbo v Kani. Tam je bila tudi njegova mati, Marija. Ko jim je zmanjkalo vina, je rekla Jezusu: »Vina nimajo.« Odgovoril ji je z besedami: »Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.« (Janez 2:1–4)

Če bi danes kdo rekel svoji mami »žena« in »Kaj imam s teboj?«, bi to verjetno bilo nespoštljivo ali celo žaljivo. Toda kdor bi Jezusa obtožil tega, bi pokazal, da je spregledal kulturne in jezikovne značilnosti ljudi v času tega dogodka. Jezusove besede bomo torej lažje razumeli po tem, ko bomo videli, kako so ta izraza rabili ljudje v biblijskih dneh.

V Vine’s Expository Dictionary of Old and New Testament Words glede izraza »žena« piše: »Kadar so žensko tako nagovorili, to nikakor ni bilo znamenje karanja niti strogosti, temveč naklonjenosti oziroma spoštovanja.« To potrjujejo tudi drugi viri. V The Anchor Bible je denimo zapisano: »S tem izrazom je [Jezus] ni pokaral niti ni to bila nevljudna beseda ali znak, da je nima rad [. . .] Tako je običajno vljudno nagovarjal ženske.« V The New International Dictionary of New Testament Theology je pojasnjeno, da so to besedo »rabili kot nagovor in ni imela nobenega drugega pomena, ki bi bil omalovažujoč«. V opombi Svetega pisma Jubilejni prevod pa piše, da »uporaba besede žena ne vsebuje nobenega odtenka nespoštovanja«. Zato ne bi bilo prav skleniti, da je bil Jezus s tem, da je svoji materi rekel »žena«, grob ali neprijazen. (Matej 15:28; Luka 13:12, AC; Janez 4:21, AC; 19:26; 20:13, 15)

Kaj pa izraz »Kaj imam s teboj«? To je očitno običajna judovska fraza, ki jo zasledimo na mnogih mestih v Bibliji. V Drugi Samuelovi knjigi 16:10 denimo beremo o tem, da je David Abisaju preprečil, da bi ubil Simeja, ko mu je rekel: »Kaj imam z vama opraviti, sinova Zervijina? Ko preklinja in ko mu je rekel GOSPOD: Prekolni Davida!« V Prvi knjigi kraljev 17:18 podobno beremo, da je vdova iz Sarepte, potem ko ji je umrl sin, Eliju rekla: »Kaj je meni s teboj, mož Božji? Prišel si k meni, da spraviš v spomin krivico mojo in da umoriš sina mojega!«

Iz teh biblijskih zgledov lahko vidimo, da je bila to običajna fraza, s katero niso izražali prezira niti ni bila znamenje ošabnosti, temveč so z njo pokazali, da ne želijo sodelovati pri nečem, kar so jim drugi predlagali, oziroma da se z nečim ne strinjajo. Kaj torej lahko rečemo o tem, kar je Jezus rekel Mariji?

Ko je Marija rekla Jezusu »Vina nimajo«, mu očitno ni hotela samo povedati, kaj se je zgodilo, temveč mu je s tem tudi namignila, naj glede tega kaj ukrene. Jezus pa je njen namig zavrnil z običajno frazo. Zakaj je to storil, pa spoznamo iz njegovih naslednjih besed: »Moja ura še ni prišla.«

Jezus se je po krstu in maziljenju leta 29 n. št. dobro zavedal, da Jehova želi, da kot obljubljeni Mesija hodi po poti značajnosti in nazadnje umre, vstane od mrtvih in je oslavljen. »Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, temveč da streže in dá svojo dušo kot odkupnino za mnoge,« je rekel. (Matej 20:28) Ko se je približal čas, da umre, je to jasno povedal z besedami: »Prišla je ura.« (Janez 12:1, 23; 13:1) Zato je v molitvi na večer  pred svojo smrtjo rekel: »Oče, ura je prišla. Oslavi svojega sina, da bo sin lahko oslavil tebe.« (Janez 17:1) Na koncu pa, ko so ga prišli aretirat v Getsemani, je speče apostole zbudil z besedami: »Ura je že prišla! Glejte! Sin človekov je izdan v roke grešnikom.« (Marko 14:41)

Toda na poroki v Kani je Jezus šele pričel služiti kot Mesija, njegova »ura« še ni prišla. Glavni cilj mu je bil izpolnjevati Očetovo voljo in to ob času in tako, kot je to določil njegov Oče, in na tej poti ga ni mogel ovirati nihče. Ko je hotel to dopovedati svoji materi, je bil odločen, vendar nikakor ne nespoštljiv ali neprijazen. Zaradi tega Marija ni bila v zadregi oziroma ni imela občutka, da bi jo sin užalil. Doumela je, kaj ji je hotel povedati, zato je strežnikom na poročnem slavju naročila: »Storite vse, kar vam bo rekel.« Tako Jezus svoje matere ni prezrl, temveč je kot Mesija naredil svoj prvi čudež: vodo je spremenil v kakovostno vino. S tem je pokazal izredno uravnovešenost, to, da se zaveda meje med izpolnjevanjem Očetove volje in tem, koliko upoštevati materino skrb. (Janez 2:5–11)

[Slika na strani 31]

Ko je Jezus govoril s svojo materjo, je bil prijazen, obenem pa tudi odločen