Vredno je biti pošten

NEPOŠTENOST obstaja že vse od edenskega vrta naprej. Toda v večini kultur in družb cenijo poštenost, na laž in prevaro pa gledajo kot na nekaj neželenega in graje vrednega. Človek, ki je vreden zaupanja, je na to lahko ponosen. Toda vse bolj se širi mnenje, da je za preživetje v sodobni družbi nujna nepoštenost. Kaj o tem menite vi? Ali je vredno biti pošten? Po čem vi presojate, ali je neko ravnanje pošteno ali ne?

Da bi ugajali Bogu, moramo biti pošteni v govorjenju in vsakodnevnem življenju. Apostol Pavel je sokristjane opominjal: »Govorite resnico vsak s svojim bližnjim.« (Efežanom 4:25) Napisal pa je tudi: »Želimo [se] v vsem pošteno vesti.« (Hebrejcem 13:18) Pošteni ne želimo biti zato, da bi nas hvalili ljudje. Pošteni smo zato, ker spoštujemo našega Stvarnika in mu želimo ugajati.

Ne skrivajte, kdo ste

V mnogih državah se ljudje zaradi svojih koristi pretvarjajo, da so nekaj, kar v resnici niso. Da bi nezakonito prišli v državo ali da bi dobili službo ali položaj, za katerega niso kvalificirani oziroma upravičeni, si pridobijo ponarejene dokumente, diplome in osebne izkaznice. Nekateri starši ponaredijo rojstne liste svojih otrok, da bi se ti lahko dlje šolali.

Toda, če želimo ugajati Bogu, ne moremo biti sleparji. V Bibliji je zapisano, da je Jehova »resnice Bog« in da od teh, ki so z njim v zaupnem odnosu, pričakuje resnicoljubnost. (Psalm 31:5) Če hočemo ostati v tesnem odnosu z Jehovom, ne smemo posnemati ‚mož, ki govorijo laži‘, tistih, ki »skrivajo svoj pravi jaz«. (Psalm 26:4, NW)

Pogosto ljudje tajijo resnico tudi takrat, kadar jih je strah, da bi bili za napačno dejanje kaznovani. To lahko zamika celo koga v krščanski občini. V neki občini je denimo mlad moški starešinam priznal določene grehe, ki jih je storil. Vendar ni priznal, da je kradel, čeprav so za to obstajali dokazi. Nazadnje je vse prišlo na dan in morali so ga izobčiti. Ali ne bi bilo zanj modreje, da bi bil povsem pošten in bi sprejel pomoč, da bi si obnovil svoj dragoceni odnos  z Jehovom? Nenazadnje je v Bibliji rečeno: »Ne omalovažuj Jehovovega discipliniranja in ne omaguj, ko te graja. Kogar namreč Jehova ljubi, tega disciplinira.« (Hebrejcem 12:5, 6)

Včasih morda brat, ki si želi večje odgovornosti v občini, skuša prikriti osebne probleme ali slabo vedenje v preteklosti. Kadar denimo izpolnjuje prošnjo za posebno službeno prednost, morda na vprašanja o zdravju in morali ne odgovori docela, ker misli, da ne bi prišel v poštev, če bi vse povedal po pravici. Morda meni ‚Saj se pravzaprav nisem zlagal‘ – toda ali je do drugih resnično odkrit in pošten? Razmislite, kaj je poudarjeno v Pregovorih 3:32, NW: »Jehovu se namreč prekanjen človek gnusi, s poštenimi pa je zaupen.«

Biti pošten najprej pomeni biti pošten do sebe. Velikokrat verjamemo to, kar hočemo verjeti, in ne tega, kar je prav oziroma resnično. Kako enostavno je zvaliti krivdo s sebe na nekoga drugega! Kralj Savel je na primer skušal opravičiti svojo neposlušnost tako, da je okrivil druge. Jehova mu je zato odvzel kraljestvo. (1. Samuelova 15:20–23) Kako izredno nasprotje pa je bil kralj David, ki je Jehova prosil: »Greh svoj sem ti razodel in krivice svoje nisem  prikril; dejal sem: Izpovedam se prestopkov svojih GOSPODU. In ti si odpustil krivdo mojega greha.« (Psalm 32:5)

Poslušnost je nagrajena

To, ali ste pošteni ali ne, vpliva na to, kako na vas gledajo drugi. Če bodo ljudje ugotovili, da ste jih že samo enkrat prevarali, boste izgubili njihovo zaupanje, in tega si ni enostavno spet pridobiti. Če pa ste resnicoljubni in pošteni, si boste pridobili sloves značajnega človeka, ki je vreden zaupanja. Takšen sloves so si prislužili Jehovove priče. Preglejmo nekaj primerov.

Direktor je ugotovil, da mnogi zaposleni goljufajo njegovo podjetje, zato je zahteval policijsko preiskavo. Ko je izvedel, da so priprli tudi delavca, ki je Jehovova priča, je odšel na policijo, da bi ga takoj izpustili. Zakaj? Ker je vedel, da je ta človek pošten delavec in nedolžen. Priča je obdržal službo, drugi pa so bili odpuščeni. Njegovi Sopriče so se veselili, saj so vedeli, da je s svojim vedenjem oslavil Jehovovo ime.

Lepo vedenje ni neopaženo. V neki afriški skupnosti je bilo treba popraviti most, ki je premoščal velik drenažni jarek, ker so ukradli nekaj lesenih mostnic. Krajevni prebivalci so se odločili, da bodo zbrali denar, da se ta bruna zamenjajo, toda komu bi lahko zaupali sredstva? Vsi so se strinjali, da mora biti to kdo od Jehovovih prič.

Ko so bili v neki afriški državi politični in etnični nemiri, je neko mednarodno podjetje svojega računovodja, ki je bil Priča, premestilo drugam, ker je bilo v nevarnosti njegovo življenje. Podjetje je uredilo, da je lahko več mesecev na njihove stroške delal v drugi državi, dokler se niso razmere umirile. Zakaj? Ker nekoč predtem ni hotel sodelovati v prevari proti temu podjetju. Vodstvo ga je poznalo po brezhibni poštenosti. Ali bi bili pripravljeni pomagati temu delavcu, če bi vedeli, da ni bil vselej pošten?

»Neprestano hodi v popolnosti [značajnosti, NW] svoji pravični,« piše v Pregovorih 20:7. Pošten človek je značajen človek. Nikoli ne goljufa ali vara svojega bližnjega. Ali si ne želite, da bi drugi tako ravnali z vami? Za pravo čaščenje je poštenost bistvena. Z njo pokažemo, da ljubimo Boga in bližnjega. Če smo pošteni, s tem pokažemo, da želimo ravnati po naslednjem načelu, ki ga je izrekel Jezus: »Vse torej, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim.« (Matej 7:12; 22:36–39)

Morda človeka to, da je vselej pošten, včasih drago stane, toda čista vest, ki si jo zaradi tega pridobimo, je vredna več kot kar koli, kar smo za to morda pretrpeli. Dolgoročno gledano smo za poštenost in pravičnost bogato nagrajeni. Resnica je, da je dober odnos z Jehovom neprecenljiv. Zakaj bi ga uničili z nepoštenim ravnanjem, ker bi hoteli obdržati dobro ime ali imeti kakšno korist, ki si jo na zakonit način ne bi mogli pridobiti? Ne glede na to, s kakšnimi izzivi se moramo spoprijeti, lahko zaupamo psalmistovim besedam: »Blagor možu, ki stavi v GOSPODA upanje svoje ter se ne ozira v prevzetnike in nje, ki odstopajo za lažjo.« (Psalm 40:4)

[Sliki na strani 18]

Pravi kristjani ne kupujejo ali uporabljajo ponarejenih dokumentov