»Blizu je Jehovov veliki dan«

»Blizu je Jehovov veliki dan. Blizu je in zelo hiti.« (ZEFANIJA 1:14, NW)

1., 2. a) Na kateri posebni dan kristjani čakamo? b) Katera vprašanja si moramo zastaviti in zakaj?

MLADA ženska, ki kar žari od veselja, nestrpno čaka na svoj poročni dan. Bodoča mamica se z nežnostjo veseli rojstva svojega otročička. Izčrpan delavec si močno želi, da bi se njegov dolgo pričakovani dopust že pričel. Kaj imajo ti ljudje skupnega? Vsi čakajo na neki poseben dan – dan, ki bo vplival na njihovo življenje. Prevevajo jih močna, a hkrati zelo različna čustva. Dan, ki ga pričakujejo, bo nazadnje napočil, in upajo, da bodo takrat nanj pripravljeni.

² Pravi kristjani danes ravno tako željno pričakujejo prihod nekega posebnega dne. To je veliki ‚Jehovov dan‘. (2. Petrovo 3:12; Izaija 13:9; Joel 2:1) Kaj je ta bližajoči se ‚Jehovov dan‘ in kako bo njegov prihod vplival na človeštvo? Kaj lahko storimo, da bomo na njegov prihod zares pripravljeni? Zelo pomembno je, da na ta vprašanja že sedaj skušamo dobiti odgovor, saj dokazi kažejo na resničnost naslednjih biblijskih besed: »Blizu je Jehovov veliki dan. Blizu je in zelo hiti.« (Zefanija 1:14, NW)

»Jehovov veliki dan«

3. Kaj je »Jehovov veliki dan«?

³ Kaj je »Jehovov veliki dan«? V celotnem Svetem pismu se izraz ‚Jehovov dan‘ nanaša na posebna obdobja, v katerih je Jehova izvršil obsodbo nad svojimi sovražniki in oslavil svoje veliko ime. ‚Jehovov dan‘ so doživeli tako nezvesti prebivalci Judovega in Jeruzalema kot tudi zatiralski Babilonci in Egipčani, ko je Jehova nad njimi izvršil svoje obsodbe. (Izaija 2:1, 10–12; 13:1–6; Jeremija 46:7–10) Vendar je največji ‚Jehovov dan‘ še pred nami. To je »dan«, ko bo Jehova izvršil obsodbo nad tistimi, ki blatijo njegovo ime. Pričel se bo z uničenjem ‚Babilona Velikega‘, svetovnega imperija krive religije, in dosegel svoj vrhunec v vojni harmagedon, ko bo uničena preostala hudobna stvarnost. (Razodetje 16:14, 16; 17:5, 15–17; 19:11–21)

4. Zakaj bi se morala večina človeštva Jehovovega dneva, ki se hitro približuje, bati?

⁴ Večina človeštva bi se, pa naj se tega zaveda ali ne, morala tega dneva, ki se hitro približuje, bati. Zakaj? Jehova po preroku Zefaniju odgovarja: »Ta dan je dan srda, dan stiske in nadloge, dan pustote in pustošenja, dan teme in mraka, dan oblakov in noči oblačne.« Zares srhljivo! Poleg tega po preroku še reče: »Stiskal bom ljudi, [. . .] ker so grešili zoper GOSPODA.« (Zefanija 1:15, 17)

5. Kakšno pozitivno stališče imajo milijoni do Jehovovega dneva in zakaj?

⁵ Milijoni drugih pa Jehovov dan željno pričakujejo. Zakaj? Vedo, da bo to za pravične čas rešitve, dan, v katerem bo sam Jehova visoko povišan, njegovo slavno ime pa bo posvečeno. (Joel 3:16, 17; Zefanija 3:12–17) To, ali bi se ljudje Jehovovega dneva morali bati ali pa naj bi ga željno pričakovali, je odvisno predvsem od tega, kako danes živijo. Kako vi gledate na to, da je ta dan vedno bliže? Ali ste nanj pripravljeni? Ali dejstvo, da se Jehovov dan že riše na obzorju, v tem trenutku vpliva na vaše vsakodnevno življenje?

 ‚Pojavili se bodo posmehovalci s svojim posmehovanjem‘

6. Kako večina ljudi gleda na ‚Jehovov dan‘ in zakaj pravi kristjani nad tem niso presenečeni?

⁶ Čeprav so razmere zelo resne, večina zemljanov glede tega, da se ‚Jehovov dan‘ bliža, ni zaskrbljena. Tistim, ki jih opozarjajo na njegov neizbežen prihod, se rogajo in posmehujejo. Pravih kristjanov pa to ne preseneča. Spominjajo se svarila, ki ga je napisal apostol Peter: »Vedite to, da se bodo v zadnjih dneh pojavili posmehovalci s svojim posmehovanjem, ki bodo ravnali po svojih lastnih željah in govorili: ‚Kje je ta njegova obljubljena navzočnost? Saj odkar so naši praočetje pozaspali v smrt, je vse še točno tako, kot je bilo na začetku stvarjenja.‘« (2. Petrovo 3:3, 4)

7. Kaj nam bo pomagalo, da se bomo zavedali, da so razmere resne?

⁷ Kaj nam bo pomagalo, da se bomo lahko takšnemu negativnemu razmišljanju uprli in se tako še naprej zavedali, da so razmere resne? Peter nam sporoča: »Spominjam [vas] in vam dramim sposobnost jasnega razmišljanja, da bi se spominjali tega, kar so prej govorili sveti preroki, ter zapovedi Gospoda in Rešitelja, ki ste jih prejeli po vaših apostolih.« (2. Petrovo 3:1, 2) ‚Sposobnost jasnega razmišljanja si bomo zdramili‘, če bomo svojo pozornost namenjali preroškim opozorilom. Morda te opomine slišimo znova in znova, vendar je danes bolj kot kdaj prej nujno, da jim namenjamo pozornost. (Izaija 34:1–4; Luka 21:34–36)

8. Zakaj se mnogi ne menijo za biblijska opozorila?

⁸ Zakaj se nekateri za ta opozorila ne menijo? Peter nadaljuje: »Nočejo namreč videti tega, da nebo obstaja že od davnih časov ter da je zemlja po Božji besedi trdno sprijeta stala iz vode in sredi vode, po čemer je takratni svet doletelo uničenje, ko je bil z vodo potopljen.« (2. Petrovo 3:5, 6) Res, nekateri nočejo, da bi Jehovov dan prišel. Nočejo, da bi kar koli zmotilo njihovo življenje. Ni jim všeč, da bi morali Jehovu odgovarjati za svoj sebični življenjski slog! Kot pravi Peter, živijo »po svojih lastnih željah«.

9. Kakšno stališče so imeli ljudje v Noetovih in Lotovih dneh?

⁹ Ti posmehovalci zaradi ‚lastnih želja‘ radi prezrejo to, da je Jehova v preteklosti že posegal v človeške zadeve. Tako Jezus Kristus kot tudi apostol Peter sta se sklicevala na dva takšna dogodka – na ‚Noetove dni‘ in na ‚Lotove dni‘. (Luka 17:26–30; 2. Petrovo 2:5–9) Pred potopom ljudje niso upoštevali Noetovih opozoril. Podobno se je tudi Lotovima zetoma pred uničenjem Sodome in Gomore zdelo, da se Lot »norčuje«. (1. Mojzesova 19:14)

10. Kako bo Jehova ravnal s tistimi, ki se za opozorila ne menijo?

¹⁰ Danes ni nič drugače. Toda bodite pozorni, kako bo Jehova ravnal s tistimi, ki se za opozorila ne menijo: »Kaznoval bom može, ki počivajo na svojih drožeh, ki govore v srcu svojem: GOSPOD ne stori nič dobrega, pa tudi nič hudega. In njih imetje bode v plen in njih hiše v pustoto; in zidali  bodo hiše, a ne bodo prebivali v njih, in sadili vinograde, a ne bodo pili vina iz njih.« (Zefanija 1:12, 13) Ljudje morda še naprej opravljajo »običajne« vsakodnevne dejavnosti, vendar jim njihovo trdo delo ne bo trajno koristilo. Zakaj ne? Zato ker bo Jehovov dan prišel nenadoma in takrat jih nobeno gmotno bogastvo, ki so si ga morda nakopičili, ne bo rešilo. (Zefanija 1:18)

‚Le čakajmo‘

11. Kateri opomin bi morali imeti v mislih?

¹¹ V nasprotju s hudobnim svetom, ki nas obkroža, moramo imeti v mislih opomin, ki ga je napisal prerok Habakuk: »Še velja prikazen za določeni čas in hiti do konca, in varala ne bo. Ako odlaša, je le čakaj; zakaj gotovo pride, se ne zakasni.« (Habakuk 2:3) Čeprav je skozi naše nepopolne oči morda videti, da ta dan zamuja, ne smemo pozabiti, da Jehova ni počasen. Njegov dan bo prišel ravno ob pravem času, ob uri, ko ga človeštvo ne bo pričakovalo. (Marko 13:33; 2. Petrovo 3:9, 10)

12. Pred čim je Jezus svaril in v kakšnem nasprotju je to z ravnanjem Jezusovih zvestih sledilcev?

¹² To, kako pomembno je čakati na Jehovov dan, je poudaril Jezus, ko je posvaril, da se celo nekateri njegovi sledilci ne bodo več zavedali resnosti položaja. Glede njih je napovedal: »Če pa bi suženj postal hudoben in bi v svojem srcu rekel ‚Moj gospodar zamuja‘ in bi začel druge sužnje pretepati ter jesti in piti z razvpitimi pijanci, bo gospodar tega sužnja prišel ob dnevu, ko ga ta ne bo pričakoval, in ob uri, za katero ne bo vedel, in gospodar ga bo najstrožje kaznoval.« (Matej 24:48–51) V nasprotju s tem pa se razred zvestega in preudarnega sužnja zvestovdano zaveda resnosti položaja. Razred sužnja bedi in je pripravljen. Jezus ga je postavil »čez vse svoje imetje«, ki ga ima tukaj na zemlji. (Matej 24:42–47)

Nujno je treba ukrepati

13. Kako je Jezus poudaril, da se morajo kristjani zavedati tega, v kako resnih časih živijo?

¹³ Za kristjane v prvem stoletju je bilo izredno pomembno, da so se zavedali tega, v kako resnih časih živijo. Ko so videli, da so se »okoli Jeruzalema utaborile vojske«, so morali nemudoma ukrepati in zbežati iz mesta. (Luka 21:20, 21) To se je zgodilo leta 66 n. št. Bodite pozorni, kako je Jezus poudaril, da se bodo morali takrat kristjani nujno zavedati, v kako resnih časih živijo. Dejal je: »Kdor je na strešni terasi, naj ne hodi dol, da bi kaj vzel iz svoje hiše. In kdor je na polju, naj se ne vrača v hišo, da bi vzel svoje vrhnje oblačilo.« (Matej 24:17, 18) Zakaj je bilo tako nujno, da so bili kristjani na Jezusove besede pozorni že leta 66 n. št., ko pa zgodovinska dejstva kažejo, da je Jeruzalem obstajal še nadaljnja štiri leta?

14., 15. Zakaj je bilo za kristjane v prvem stoletju pomembno, da so nemudoma ukrepali, ko so videli, da so se okoli Jeruzalema utaborile vojske?

 ¹⁴ Res je sicer, da rimska vojska Jeruzalema ni uničila vse do leta 70 n. št., vendar ta štiri leta niso minila brez težav. Nikakor ne! Ta leta so bila prežeta z nasiljem in prelivanjem krvi. Neki zgodovinar pravi, da so razmere v Jeruzalemu v tem obdobju spominjale na »grozovito krvavo državljansko vojno, polno odvratnih krutosti«. Mlade moške so vpoklicali, da bi varovali utrdbe, prijeli za orožje in služili v vojski. Vsak dan so imeli vojaške vaje. Tiste, ki niso bili naklonjeni skrajnostnim ukrepom, so imeli za izdajalce. Če bi se kristjani obotavljali zapustiti mesto, bi se znašli v izredno nevarnem položaju. (Matej 26:52; Marko 12:17)

¹⁵ Ne smemo spregledati, da je Jezus rekel, naj ne zbežijo samo tisti v Jeruzalemu, temveč tudi »tisti v Judeji«. To je bilo pomembno, saj so rimske čete že nekaj mesecev zatem, ko so se umaknile iz Jeruzalema, znova pričele svoj vojaški pohod. Najprej so si leta 67 n. št. podjarmile Galilejo in zatem naslednje leto sistematično zavzele še Judejo. To je ljudi po vsem podeželju pahnilo v veliko bedo. Tudi iz samega Jeruzalema je bilo iz dneva v dan težje zbežati. Mestna vrata so bila zastražena in vsak, ki je skušal pobegniti, je bil osumljen, da skuša prebežati k Rimljanom.

16. Kakšno stališče so morali imeti kristjani v prvem stoletju, če so hoteli preživeti takratno stisko?

¹⁶ Sedaj, ko smo vse to pregledali, lažje razumemo, zakaj je Jezus poudaril, da bodo razmere resne. Kristjani so se morali biti pripravljeni marsičemu odpovedati in niso smeli dovoliti, da bi jih zavedle gmotne dobrine. Če so hoteli ubogati Jezusovo opozorilo, so se morali biti pripravljeni ‚posloviti od vsega svojega imetja‘. (Luka 14:33) Tisti, ki so opozorilo takoj upoštevali in zbežali čez Jordan, so bili na varnem.

Zavedajmo se, v kako resnih časih živimo

17. Zakaj bi se morali vedno bolj zavedati, v kako resnih časih živimo?

¹⁷ Biblijske prerokbe jasno odkrivajo, da živimo v sklepnem delu časa konca. Resnosti položaja se moramo zavedati bolj kot kdaj prej. Vojak v obdobju miru ne čuti nikakršne napetosti in nevarnosti, ki bi ju občutil v vojni. Vendar če se mu zaradi tega ne bi zdelo nujno, da mora ostati pazljiv, in bi  ga nenadoma poklicali v boj, nanj najbrž ne bi bil pripravljen, posledice pa bi bile usodne. Enako je v duhovnem smislu. Če se vse manj in manj zavedamo, v kako resnih časih živimo, morda ne bomo pripravljeni na napade, ki jih bomo doživeli, in nas bo Jehovov dan, ko bo nazadnje prišel, lahko doletel nepričakovano. (Luka 21:36; 1. Tesaloničanom 5:4) Če je kdor koli ‚odstopil‘ od Jehova, je sedaj čas, da ga znova prične iskati. (Zefanija 1:3–6; 2. Tesaloničanom 1:8, 9)

18., 19. Kaj nam bo pomagalo imeti ves čas v mislih »navzočnost Jehovovega dneva«?

¹⁸ Nič čudnega, da nas apostol Peter opominja, naj imamo ves čas v mislih »navzočnost Jehovovega dneva«! Kako lahko to počnemo? Med drugim tako, da sodelujemo pri »dejanjih, ki spadajo k svetemu vedenju in vdanosti Bogu«. (2. Petrovo 3:11, 12) Če bomo s takšnimi dejavnostmi zelo zaposleni, nam bo to pomagalo, da bomo prihod ‚Jehovovega dne‘ željno pričakovali. Grška beseda, prevedena z ‚imeti ves čas v mislih‘, dobesedno pomeni »pospeševati«. Časa, ki je še ostal do prihoda Jehovovega dne, ne moremo dobesedno pospešiti. Toda med čakanjem na ta dan nam bo čas mineval dosti hitreje, če bomo povsem zaposleni s služenjem Jehovu. (1. Korinčanom 15:58)

¹⁹ To, da poglobljeno premišljujemo o Božji Besedi in razmišljamo o njenih opominih, nam bo prav tako pomagalo, da bomo ‚iskreno hrepeneli po prihodu Božjega dneva (ga pričakovali in pospeševali)‘, zares, da ga bomo »nenehno pričakovali«. (2. Petrovo 3:12, The Amplified Bible; The New Testament Williama Barclayja) Ti opomini vsebujejo tudi številne prerokbe, ki ne napovedujejo le tega, da bo Jehovov dan prišel, ampak tudi obilico blagoslovov, ki bodo izliti na tiste, ki ‚čakajo‘ Jehova. (Zefanija 3:8)

20. Kateri opomin naj bi si vzeli k srcu?

²⁰ Sedaj je za vse nas resnično pravi čas, da si vzamemo k srcu opomin, ki nam ga Jehova daje po preroku Zefaniju: »Preden pride nad vas togota srda GOSPODOVEGA, preden pride nad vas dan jeze GOSPODOVE! Iščite GOSPODA, vsi krotki v deželi, ki ste vršili sodbo njegovo; iščite pravičnost, iščite ponižnost; morda doboste skrivališče ob dnevi jeze GOSPODOVE.« (Zefanija 2:2, 3)

21. Kako je Božje ljudstvo odločeno ravnati v letu 2007?

²¹ Kako primerno je torej, da se letni stavek, ki je bil izbran za koledarsko leto 2007, glasi: »Blizu je Jehovov veliki dan.« Božje ljudstvo je prepričano, da ‚je blizu in zelo hiti‘. (Zefanija 1:14, NW) ‚Ne bo zakasnil.‘ (Habakuk 2:3) Medtem ko tako čakamo na ta dan, bodimo nenehno pozorni na čas, v katerem živimo, in se zavedajmo, da je končna izpolnitev teh prerokb že tik pred vrati!

Ali lahko odgovorite?

• Kaj je »Jehovov veliki dan«?

• Zakaj se mnogi ne menijo za to, da živimo v zelo resnih časih?

• Zakaj so morali kristjani v prvem stoletju nujno ukrepati?

• Kaj lahko storimo, da bi se še bolj zavedali resnosti časa, v katerem živimo?

[Preučevalna vprašanja]

[Poudarjeno besedilo na strani 19]

Letni stavek za leto 2007 je: »Blizu je Jehovov veliki dan.« (Zefanija 1:14, NW)

[Sliki na straneh 16, 17]

Ko bo Jehova ukrepal, bo posmehovalce tako kakor v Noetovih dneh zajelo presenečenje

[Slika na strani 18]

Kristjani so morali nemudoma ukrepati, ko so videli, »da so se okoli Jeruzalema utaborile vojske«