Jehova bo ‚poskrbel, da bomo dosegli pravico‘

»Mar ne bo potem tudi Bog poskrbel, da bodo njegovi izbrani, ki dan in noč vpijejo k njemu, dosegli pravico?« (LUKA 18:7)

1. Kdo je za vas vir spodbude in zakaj?

JEHOVOVE PRIČE po vsem svetu uživajo v družbi krščanskih bratov in sester, ki Jehovu zvesto služijo že vrsto let. Ali katere od teh dragih posameznikov poznate osebno? Morda pomislite na starejšo sestro, ki se je krstila pred mnogimi leti in le redkokdaj izpusti shod v kraljestveni dvorani. Ali pa se spomnite ostarelega brata, ki že več desetletij teden za tednom zvestovdano sodeluje z občino pri oznanjevanju. Res je, da je veliko teh zvestih posameznikov menilo, da bo harmagedon danes že stvar preteklosti. Kljub temu pa jim dejstvo, da ta nepravični svet še vedno obstaja, ni spodkopalo zaupanja v Jehovove obljube niti jih ni omajalo v odločenosti, da ‚zdržijo do konca‘. (Matej 24:13) Močna vera takšnih zvestovdanih Jehovovih služabnikov je za celotno občino zares pravi vir spodbude. (Psalm 147:11)

2. Kakšno ravnanje nas žalosti?

² Včasih pa lahko opazimo ravno nasprotno. Nekateri Priče so dolga leta sodelovali pri oznanjevanju, potem pa je njihova vera v Jehova sčasoma oslabela in so se prenehali družiti s krščansko občino. Žalosti nas, da so naši nekdanji sodelavci zapustili Jehova, in srčno si želimo sleherni ‚izgubljeni ovci‘ pomagati, da se vrne v čredo. (Psalm 119:176; Rimljanom 15:1) Vendar se nam ob teh različnih izidih – nekateri vero ohranijo, medtem ko jo drugi izgubijo – postavljajo vprašanja. Zaradi česa številni Priče še naprej verjamejo Jehovovim obljubam, medtem ko drugim vera splahni? Kaj lahko storimo mi osebno, da bomo zagotovo ostali trdno prepričani o tem, da se približuje »Jehovov veliki dan«? (Zefanija 1:14, NW) Poglejmo si ponazoritev, ki jo najdemo v Lukovem evangeliju.

Svarilo za tiste, ki živijo v času ‚prihoda Sina človekovega‘

3. Komu lahko še posebej koristi ponazoritev o vdovi in sodniku ter zakaj?

³ V 18. poglavju Lukovega evangelija lahko preberemo Jezusovo ponazoritev o vdovi in sodniku. Podobna je ponazoritvi o vztrajnem gostitelju, o kateri smo razpravljali v prejšnjem članku. (Luka 11:5–13) Vendar nam sobesedilo biblijskega odlomka, v katerem je napisana ponazoritev o vdovi in sodniku, pokaže, da se ta nanaša predvsem na tiste, ki bodo živeli v času, ‚ko bo prišel Sin človekov‘ v svoji kraljevski moči, torej v obdobju, ki se je pričelo leta 1914. (Luka 18:8) *

4. O čem je Jezus govoril, preden je povedal ponazoritev, zapisano v 18. poglavju Lukovega evangelija?

⁴ Še preden je Jezus povedal ponazoritev, je izjavil, da bo njegova navzočnost v kraljevski moči tako vsesplošno razpoznavna kakor »blisk«, ki »posveti od enega konca  neba do drugega«. (Luka 17:24; 21:10, 29–33) Kljub temu se večina ljudi, ki živi v ‚času konca‘, za ta očitni dokaz ne meni. (Daniel 12:4) Zakaj ne? Iz istih razlogov, zaradi katerih se za Jehovova svarila niso menili ljudje v Noetovih in Lotovih dneh. V tistih časih so ljudje ‚jedli, pili, kupovali, prodajali, sadili in gradili do dne, ko so bili pokončani‘. (Luka 17:26–29) S temi običajnimi dejavnostmi so bili toliko zaposleni, da se niso zmenili za Božjo voljo, in zaradi tega so izgubili življenje. (Matej 24:39) Podobno se tudi danes ljudje na splošno toliko ukvarjajo z vsakodnevnimi opravili, da ne sprevidijo dokazov, da bo ta brezbožni svet kmalu odstranjen. (Luka 17:30)

5. a) Komu je Jezus namenil svarilo in zakaj? b) Zakaj so nekateri izgubili vero?

⁵ Nedvomno je Jezusa skrbelo, da Satanov svet lahko premoti tudi njegove sledilce in jih pripravi celo do tega, da bi ‚se vrnili po tisto, kar so pustili zadaj‘. (Luka 17:22, 31) In ravno to se je zgodilo nekaterim kristjanom. Ti posamezniki so leta in leta hrepeneli po dnevu, ko bo Jehova pokončal ta hudobni svet. Toda ko harmagedon ni nastopil takrat, ko so ga pričakovali, so postali malodušni. Nič več niso bili prepričani o tem, da je Jehovov dan sodbe blizu. Vse manj so oznanjevali in se postopoma toliko zapletli v vsakodnevne življenjske dejavnosti, da jim je ostalo kaj malo časa za duhovne reči. (Luka 8:11, 13, 14) Navsezadnje so ‚se vrnili po tisto, kar so pustili zadaj‘. Kako žalostno!

‚Vedno moramo moliti‘

6.–8. a) Povejte ponazoritev o vdovi in sodniku. b) Kako je Jezus to ponazoritev naobrnil?

⁶ Kaj lahko storimo, da nam trdno zaupanje v izpolnitev Jehovovih obljub zagotovo ne bi oslabelo? (Hebrejcem 3:14) Na to vprašanje je Jezus usmeril pozornost takoj zatem, ko je učence posvaril, naj se ne vrnejo v Satanov hudobni svet.

⁷ Luka poroča, da jim je Jezus »povedal ponazoritev v zvezi s tem, da morajo vedno moliti in ne odnehati«. Jezus je rekel: »V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga niti se ni oziral na človeka. Bila pa je v tem mestu tudi vdova, in ta je vztrajno hodila k njemu in govorila: ‚Poskrbi, da bom dosegla pravico v sporu s svojim nasprotnikom.‘ Nekaj časa tega ni hotel storiti, potem pa si je rekel: ‚Res je, da se Boga ne bojim in da se na človeka ne oziram, vendar ker me ta vdova stalno nadleguje, bom vseeno poskrbel, da bo dosegla pravico, tako da ne bo več hodila in me čisto dotolkla.‘«

⁸ Jezus je to pripoved zatem takole naobrnil: »Poslušajte, kaj pravi ta nepravični sodnik! Mar ne bo potem tudi Bog poskrbel, da bodo njegovi izbrani, ki dan in noč vpijejo k njemu, dosegli pravico, čeprav je potrpežljiv  do njih? Povem vam, da bo poskrbel, da bodo hitro dosegli pravico. Vendar ali bo Sin človekov, ko bo prišel, res našel to vero na zemlji?« (Luka 18:1–8)

»Poskrbi, da bom dosegla pravico«

9. Kaj je v ponazoritvi o vdovi in sodniku še posebej poudarjeno?

⁹ Osrednja tema te slikovite ponazoritve je povsem jasna. Omenila sta jo oba lika v ponazoritvi, pa tudi sam Jezus. Vdova je rotila: »Poskrbi, da bom dosegla pravico.« Sodnik je rekel: ‚Poskrbel bom, da bo dosegla pravico.‘ Jezus je vprašal: ‚Mar ne bo Bog poskrbel, da bodo dosegli pravico?‘ O Jehovu pa je izjavil: ‚Poskrbel bo, da bodo hitro dosegli pravico.‘ (Luka 18:3, 5, 7, 8) Kdaj točno pa bo Bog ‚poskrbel, da bomo dosegli pravico‘?

10. a) Kdaj je bilo pravici zadoščeno v prvem stoletju? b) Kdaj in kako bodo pravico dosegli današnji Božji služabniki?

¹⁰ V prvem stoletju so »dnevi, ko bo zadoščeno pravici«, (oziroma »dnevi maščevanja«, AC) nastopili leta 70 n. št., ko sta bila uničena Jeruzalem in njegov tempelj. (Luka 21:22) Današnje Božje ljudstvo pa bo doseglo pravico ob ‚Jehovovem velikem dnevu‘. (Zefanija 1:14, NW; Matej 24:21) Takrat bo Jehova ‚tem, ki [njegovemu ljudstvu] povzročajo stisko, s stisko tudi povrnil‘, ko se bo Jezus Kristus »maščeval tem, ki ne poznajo Boga, in tem, ki niso poslušni dobri novici o našem Gospodu Jezusu«. (2. Tesaloničanom 1:6–8; Rimljanom 12:19)

11. V kakšnem smislu bo pravica prišla »hitro«?

¹¹ Kako pa naj bi razumeli Jezusovo zagotovilo, da bo Jehova za pravico poskrbel »hitro«? Božja Beseda nam kaže, da bo Jehova navzlic svoji ‚potrpežljivosti‘ hitro poskrbel za pravico, ko bo za to napočil pravi čas. (Luka 18:7, 8; 2. Petrovo 3:9, 10) V Noetovih dneh so bili hudobni ob potopu brez odlašanja uničeni. Podobno so hudobni izginili tudi v Lotovih dneh, ko je z neba padal ogenj. Jezus je dejal: »Enako bo tudi tisti dan, ko se bo razodel Sin človekov.« (Luka 17:27–30) Ponovno bodo hudobni ljudje doživeli »nenadno uničenje«. (1. Tesaloničanom 5:2, 3) Res, lahko smo popolnoma prepričani, da Jehova Satanovemu svetu ne bo dovolil obstajati niti en dan dlje, kot to zahteva pravica.

‚Poskrbel bo, da bomo dosegli pravico‘

12., 13. a) Kako nas je Jezus v svoji ponazoritvi o vdovi in sodniku poučil o Jehovu? b) Zakaj smo lahko prepričani, da bo Jehova prisluhnil našim molitvam in poskrbel, da dosežemo pravico?

¹² Jezus je s ponazoritvijo o vdovi in sodniku osvetlil še druge pomembne resnice. Pri naobrnitvi ponazoritve je dejal: »Poslušajte, kaj pravi ta nepravični sodnik! Mar ne bo potem tudi Bog poskrbel, da bodo njegovi izbrani [. . .] dosegli pravico?« Jezus seveda Jehova ni primerjal s tem sodnikom, kakor da bi želel reči, da Bog z vernimi ljudmi ravna enako. Namesto tega je svoje sledilce o Jehovu poučil tako, da je poudaril razlike med tem sodnikom in Bogom. V čem sta si torej med drugim različna?

¹³ V Jezusovi ponazoritvi je bil sodnik ‚nepravičen‘, medtem ko je ‚Bog pravičen sodnik‘. (Psalm 7:11; 33:5) Sodnik se ni niti malo zanimal za vdovo, Jehova pa se zanima za vsakega posameznika. (2. letopisov 6:29, 30) Sodnik vdovi ni bil pripravljen pomagati, a Jehova je pripravljen – celo željan – priskočiti na pomoč svojim služabnikom. (Izaija 30:18, 19) Kaj se iz tega naučimo? Če je že nepravični sodnik uslišal prošnje vdove in poskrbel za njeno pravico, koliko bolj bo Jehova prisluhnil molitvam svojih služabnikov in zagotovo poskrbel, da bodo dosegli pravico! (Pregovori 15:29)

14. Zakaj ne bi smeli izgubiti vere v prihajajoči Božji dan sodbe?

 ¹⁴ Tisti, ki nehajo verjeti v to, da bo nastopil Božji dan sodbe, potemtakem storijo veliko napako. Zakaj? Ko jim trdno prepričanje, da je »Jehovov veliki dan« blizu, izgine, s tem pravzaprav pokažejo, da dvomijo o tem, ali bo Jehova zvesto držal svoje obljube. Toda nihče ne more upravičeno dvomiti o Jehovovi zvestobi. (Job 9:12) Zato je povsem ustrezno, da se vprašamo: Ali bomo mi osebno ostali zvesti? In ravno to je Jezus poudaril na koncu svoje ponazoritve o vdovi in sodniku.

‚Ali bo res našel to vero na zemlji?‘

15. a) Katero vprašanje je Jezus postavil in zakaj? b) Kaj bi se morali vprašati?

¹⁵ Jezus je postavil zanimivo vprašanje: »Ali bo Sin človekov, ko bo prišel, res našel to vero na zemlji?« (Luka 18:8) Izraz ‚ta vera‘ nakazuje, da Jezus ni govoril o veri na splošno, temveč o točno določeni veri – takšni, kakršno je imela vdova. Jezus na svoje vprašanje ni odgovoril. Postavil ga je zato, da bi njegovi učenci premislili o tem, kakšno vero v resnici imajo. Ali jim je postopoma slabela, zaradi česar so bili v nevarnosti, da bi se vrnili po tisto, kar so pustili zadaj? Ali pa so imeli takšno vero kakor vdova? Tudi danes bi se morali vprašati: ‚Kakšno vero »Sin človekov« najde v mojem srcu?‘

16. Kakšno vero je imela vdova?

¹⁶ Da bi bili med tistimi, za katere bo Jehova poskrbel, da bodo dosegli pravico, moramo ravnati enako kakor vdova. Kakšno vero je imela? Svojo vero je pokazala s tem, da je vztrajno »hodila k [sodniku] in govorila: ‚Poskrbi, da bom dosegla pravico‘«. Ta vdova je vztrajala zato, ker je želela, da bi človek, ki je bil sicer nepravičen, poskrbel za njeno pravico. Podobno so lahko tudi današnji Božji služabniki prepričani, da bo Jehova poskrbel za njihovo pravico – četudi bi morali na to čakati dlje, kot so pričakovali. Svojo vero v Božje obljube poleg tega kažejo s tem, da vztrajno molijo – da ‚dan in noč vpijejo k Jehovu‘. (Luka 18:7) Resnično, če bi kristjan prenehal v molitvi prositi za to, da bi dosegel pravico, bi s tem pokazal, da nič več ne verjame, da bo Jehova ukrepal v prid svojim služabnikom.

17. Katere razloge imamo za to, da vztrajno molimo in še naprej verjamemo, da bo Jehovov dan sodbe zagotovo prišel?

¹⁷ Iz določenih okoliščin, v katerih je bila ta vdova, lahko razberemo še dodatne razloge za to, da vztrajno molimo. Premislimo o nekaterih razlikah med njenimi okoliščinami in našimi. Vdova je kar naprej prihajala k sodniku, čeprav je k temu ni nihče spodbujal, nas pa Božja Beseda spodbuja, naj ‚vztrajamo v molitvi‘. (Rimljanom 12:12) Vdova ni imela nikakršnega zagotovila, da bodo njene prošnje uslišane, nam pa Jehova zagotavlja, da bo poskrbel za pravico. Jehova je po svojem preroku dejal: »Ako odlaša, je le čakaj; zakaj gotovo pride, se ne zakasni.« (Habakuk 2:3; Psalm 97:10) Vdova ni imela nikogar, ki bi prosil v njenem imenu in s tem njene prošnje podkrepil. Mi pa  imamo mogočnega pomočnika, Jezusa, ki »je na Božji desni in [. . .] prosi za nas«. (Rimljanom 8:34; Hebrejcem 7:25) Če je torej vdova kljub svojim težavnim okoliščinam kar naprej moledovala sodnika v upanju, da bo poskrbel za pravico, koliko bolj bi morali mi še naprej verjeti, da bo Jehovov dan sodbe zagotovo prišel.

18. Kako si bomo z molitvijo okrepili vero in dosegli pravico?

¹⁸ Iz ponazoritve o vdovi se naučimo, da sta molitev in vera tesno povezani ter da lahko z vztrajnimi molitvami kljubujemo vplivom, ki bi nam lahko oslabili vero. Seveda to ne pomeni, da si izgubljeno vero lahko pridobimo zgolj s tem, da navzven kažemo, da molimo. (Matej 6:7, 8) Kadar molimo zato, ker se zavedamo, da smo povsem odvisni od Boga, potem se v molitvi z Bogom zbližamo in si okrepimo vero. In glede na to, da moramo imeti vero, če hočemo biti rešeni, ni nič čudnega, da se je Jezusu zdelo potrebno svoje učence spodbuditi, naj ‚vedno molijo in ne odnehajo‘! (Luka 18:1; 2. Tesaloničanom 3:13) Priznati je treba, da prihod ‚Jehovovega velikega dne‘ ni odvisen od naših molitev – prišel bo, pa če mi zanj molimo ali ne. Vendar bo to, ali bomo mi osebno dosegli pravico in preživeli Božjo vojno ali pa ne, vsekakor odvisno od naše vere in od tega, ali pogosto molimo.

19. Kako lahko pokažemo trdno vero v to, da bo Bog ‚poskrbel, da bomo dosegli pravico‘?

¹⁹ V mislih imamo še zmeraj naslednje Jezusovo vprašanje: »Ali bo Sin človekov, ko bo prišel, res našel to vero na zemlji?« Kakšen je odgovor na njegovo zanimivo vprašanje? Kako srečni smo, da danes na milijone zvestih Jehovovih služabnikov po svetu s svojimi molitvami, potrpežljivostjo in vztrajnostjo dokazuje, da imajo takšno vero! Zato lahko na Jezusovo vprašanje odgovorimo pritrdilno. Tako je, čeprav zaradi Satanovega sveta trenutno doživljamo krivice, trdno verjamemo, da bo Bog »poskrbel, da bodo njegovi izbrani [. . .] dosegli pravico«.

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

• Zakaj so nekateri kristjani izgubili vero?

• Zakaj lahko trdno verjamemo, da bo Jehovov dan sodbe prišel?

• Katere razloge imamo, da vztrajno molimo?

• Kako nam bo to, da vztrajno molimo, pomagalo, da ne bomo izgubili vere?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 26]

Kaj je poudarjeno v ponazoritvi o vdovi in sodniku?

[Slika na strani 29]

Danes na milijone ljudi verjame, da bo Bog ‚poskrbel, da bodo dosegli pravico‘