Jehova daje »svetega duha tem, ki ga prosijo«
Jehova daje »svetega duha tem, ki ga prosijo«
»Če torej vi, ki ste sicer hudobni, znate svojim otrokom dajati dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal svetega duha tem, ki ga prosijo!« (LUKA 11:13)
1. Kdaj še posebej potrebujemo pomoč svetega duha?
‚TEGA ne morem rešiti sam. To preizkušnjo bom lahko prestal samo s pomočjo svetega duha!‘ Ali ste že kdaj tako iskreno izrazili svoje občutke? Večina kristjanov jih je. Morda ste kaj takšnega storili potem, ko ste izvedeli, da imate hudo bolezen. Ali pa tedaj, ko je vaš življenjski sopotnik zaspal v smrt. Morda pa takrat, ko so se nad vaše veselo razpoloženje zgrnili temni oblaki depresije. Ob bolečih trenutkih v življenju ste morda čutili, da ste vse skupaj lahko prestali samo zato, ker vam je Jehovov sveti duh dajal »moč, ki presega običajno«. (2. Korinčanom 4:7–9; Psalm 40:1, 2)
2. a) S katerimi izzivi se srečujejo pravi kristjani? b) Kateri vprašanji bomo pregledali v tem članku?
2 Pravi kristjani se morajo spoprijemati z vedno večjim pritiskom in nasprotovanjem današnjega brezbožnega sveta. (1. Janezovo 5:19) Poleg tega Kristusove sledilce napada tudi sam Satan Hudič, ki se zlobno bojuje proti tistim, »ki izpolnjujejo Božje zapovedi in jim je zaupano delo pričevanja za Jezusa«. (Razodetje 12:12, 17) Zato ni nič čudnega, da podporo svetega duha potrebujemo bolj kot kdaj prej. Kaj lahko storimo, da bi Božjega svetega duha zagotovo še nadalje prejemali v obilici? In zakaj smo lahko prepričani, da nam je Jehova več kot pripravljen dajati moč, ki jo potrebujemo v preizkušnjah? Odgovora na ti vprašanji lahko dobimo v dveh Jezusovih ponazoritvah.
Vztrajno molimo
3., 4. Katero ponazoritev je povedal Jezus in kako jo je naobrnil na molitev?
3 Jezusa je eden njegovih učencev nekoč prosil: »Gospod, nauči nas moliti.« (Luka 11:1) Jezus je v odgovor učencem povedal dve med seboj povezani ponazoritvi. Prva govori o gostitelju, ki želi pogostiti svojega gosta, druga pa o očetu, ki usliši svojega sina. Pa si poglejmo vsako od njiju.
4 Jezus je rekel: »Recimo, da imate prijatelja in greste opolnoči k njemu ter mu rečete: ‚Prijatelj, posodi mi tri hlebce. Pravkar je namreč prišel k meni prijatelj, ki je na poti, pa nimam kaj postaviti predenj.‘ Ta, ki je notri, pa bi odvrnil: ‚Nehaj me nadlegovati. Vrata so že zaklenjena in moji otroci z menoj v postelji. Ne morem vstati in ti dati.‘ Povem vam: Četudi ne bi vstal in vam dal zato, ker je vaš prijatelj, bi zagotovo vstal in vam dal vse, kar potrebujete, zato, ker ste tako vztrajni.« Jezus je nato z naslednjimi besedami pojasnil, kako se ta ponazoritev nanaša na molitve: »Zato vam povem: Prosite, in vam bo dano; iščite, in boste našli; trkajte, in se vam bo odprlo. Kajti vsak, ki prosi, prejme; in vsak, ki išče, najde; in vsakemu, ki trka, se odpre.« (Luka 11:5–10)
5. Kaj nas ponazoritev o vztrajnem gostitelju nauči o tem, kakšno stališče naj bi imeli, ko molimo?
5 Ta živa ponazoritev o vztrajnem gostitelju nam pokaže, kakšno stališče naj bi imeli pri tem, ko molimo. Upoštevajte, da je Jezus rekel, da nam bo to, kar potrebujemo, uspelo dobiti ‚zato, ker smo tako vztrajni‘. (Luka 11:8) Izvirna grška beseda, ki je prevedena z »vztrajni«, se v Bibliji pojavi samo na tem mestu in dobesedno pomeni »biti brez sramu«. To pogosto velja za slabo lastnost. Toda kadar je kdo brez sramu oziroma vztrajen, ker ima za to dober razlog, je ta lastnost lahko hvalevredna. Enako je z gostiteljem v ponazoritvi. Popolnoma nič ga ni sram, da vztrajno prosi za to, kar potrebuje. Ker nam Jezus daje tega gostitelja za zgled, bi morali biti tudi mi pri svojih molitvah vztrajni. Jehova želi, da nenehno ‚prosimo, iščemo in trkamo‘. Odzval se bo tako, da bo »dal svetega duha tem, ki ga prosijo«.
6. Kako so v Jezusovih dneh gledali na izkazovanje gostoljubja?
6 Jezus nam ni pokazal le tega, kako naj bi molili – namreč vztrajno – ampak tudi, zakaj naj bi tako ravnali. Če želimo to jasno doumeti, moramo razmisliti, kako so tisti, ki so slišali Jezusovo ponazoritev o vztrajnem gostitelju, gledali na izkazovanje gostoljubja. Številni odlomki v Svetem pismu kažejo, da so navado, da se za goste dobro poskrbi, v biblijskih časih jemali resno, in to je še prav posebej veljalo za Božje služabnike. (1. Mojzesova 18:2–5; Hebrejcem 13:2) Če kdo ni izkazal gostoljubja, je bila to sramota. (Luka 7:36–38, 44–46) S tem v mislih si sedaj še enkrat oglejmo Jezusovo pripoved.
7. Zakaj gostitelja v Jezusovi ponazoritvi ni sram zbuditi svojega prijatelja?
7 H gostitelju v ponazoritvi sredi noči pride nekdo na obisk. Gostitelj se čuti dolžnega svojemu gostu postreči s hrano, vendar nima ‚kaj postaviti predenj‘. Sedaj je z njegovega stališča nastopil čas, ko mora nujno ukrepati! Za vsako ceno mora dobiti nekaj kruha. Zato se odpravi k prijatelju in ga brez sramu zbudi. »Prijatelj, posodi mi tri hlebce,« zakliče. Vztrajno ga prosi, dokler ne dobi, kar potrebuje. Šele takrat, ko ima pri roki hlebce, je lahko primeren gostitelj.
Bolj ko ga potrebujemo, bolj zanj prosimo
8. Kaj nas bo spodbujalo k temu, da bomo za svetega duha vztrajno prosili?
8 Kaj nam ta ponazoritev pokaže glede tega, zakaj tako vztrajno molimo? Gostitelj je prosil za kruh zato, ker je menil, da ga enostavno mora imeti, če hoče opraviti dolžnost, ki jo ima kot gostitelj. (Izaija 58:5–7) Brez kruha mu je ne bi uspelo izpolniti. Podobno je z nami. Ker se zavedamo, da enostavno potrebujemo Božjega duha, če želimo svojo oznanjevalsko nalogo opravljati kot pravi kristjani, molimo k Bogu in ga prosimo za njegovega duha. (Zaharija 4:6) Brez njega nam ne bi uspelo. (Matej 26:41) Ali vidite, kaj pomembnega lahko razberemo iz te ponazoritve? Če na Božjega duha gledamo kot na nekaj, kar nujno potrebujemo, je bolj verjetno, da bomo zanj vztrajno prosili.
9., 10. a) Ponazorite, zakaj moramo Boga vztrajno prositi za njegovega duha. b) Katero vprašanje bi si morali postaviti in zakaj?
9 Skušajmo to ponazoritev prenesti v današnje okolje. Predstavljajte si, da eden vaših družinskih članov ponoči zboli. Ali bi zbudili zdravnika in ga prosili za pomoč? Ne, če bolnik ni hudo zbolel. Če pa ima srčni napad, vas zdravnika ne bi bilo sram poklicati. Zakaj ne? Ker ste se znašli v okoliščinah, ko morate hitro ukrepati. Zavedate se, da bolnik nujno potrebuje strokovno pomoč. Če se ne bi obrnili na zdravnika, bi bilo to lahko usodno. Podobno so tudi kristjani tako rekoč v stalni nevarnosti. Navsezadnje Satan hodi okrog kakor »rjoveč lev« in si prizadeva, da bi nas požrl. (1. Petrovo 5:8) Da bi ostali duhovno živi, nujno potrebujemo pomoč svetega duha. Če Boga ne prosimo, naj nam pomaga, je to lahko za nas usodno. Zato ga vztrajno prosimo, naj nam da svojega svetega duha. (Efežanom 3:14–16) Samo tako bomo dovolj močni, da bomo lahko ‚zdržali do konca‘. (Matej 10:22; 24:13)
10 Zato je izredno pomembno, da se občasno ustavimo in se vprašamo: ‚Zares, kako vztrajno molim?‘ Zapomnimo si: ko se povsem zavemo, da Božjo pomoč potrebujemo, pričnemo za svetega duha vztrajneje moliti.
Kaj nas spodbuja k temu, da molimo z zaupanjem?
11. Kako je Jezus ponazoritev o očetu in njegovem sinu naobrnil na molitev?
11 Jezusova ponazoritev o vztrajnem gostitelju osvetljuje, kakšen je tisti, ki moli – torej mi. Naslednja ponazoritev pa osvetljuje, kakšen je tisti, ki molitve posluša – Bog Jehova. Jezus je vprašal: »Kateri oče med vami bi svojemu sinu, če bi ga ta prosil za ribo, dal kačo namesto ribe? In ali bi mu, če bi ga prosil za jajce, dal škorpijona?« Jezus je ponazoritev nato naobrnil z besedami: »Če torej vi, ki ste sicer hudobni, znate svojim otrokom dajati dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal svetega duha tem, ki ga prosijo!« (Luka 11:11–13)
12. Kako je v ponazoritvi o očetu, ki usliši sinovo prošnjo, poudarjeno to, da se je Jehova pripravljen odzvati na naše molitve?
12 S tem, kako se oče odzove na prošnjo svojega sina, Jezus odkrije, kaj Jehova čuti do tistih, ki molijo k njemu. (Luka 10:22) Kot prvo, bodite pozorni na razliko med obema ponazoritvama. V nasprotju s prijateljem v prvi ponazoritvi, ki se s težavo odzove klicu na pomoč, je Jehova kakor skrben človeški roditelj, ki se željno odzove na prošnjo svojega otroka. (Psalm 50:15) Jezus nadalje odkriva, kako nam je Jehova pripravljen pomagati, s tem da človeškega očeta primerja z našim nebeškim Očetom in pokaže na razliko med njima. Če človeški oče, ki je zaradi podedovane grešnosti sicer ‚hudoben‘, daje dobre darove svojemu sinu, pravi Jezus, koliko bolj lahko pričakujemo, da bo naš nebeški Oče, ki je dobrohoten, dal svetega duha svojim častilcem! (Jakob 1:17)
13. O čem smo lahko prepričani, kadar molimo k Jehovu?
13 Kaj se iz tega naučimo? Prepričani smo lahko, da je naš nebeški Oče, kadar ga prosimo za svetega duha, več kot voljan uslišati našo prošnjo. (1. Janezovo 5:14) K Jehovu se lahko znova in znova obračamo v molitvi, pa ne bo nikoli rekel: »Nehaj me nadlegovati. Vrata so že zaklenjena.« (Luka 11:7) Ravno nasprotno, saj je Jezus rekel: »Prosite, in vam bo dano; iščite, in boste našli; trkajte, in se vam bo odprlo.« (Luka 11:9, 10) Zares, Jehova ‚nas usliši, kadar ga kličemo‘. (Psalm 20:9; 145:18)
14. a) Katera zmotna zamisel muči nekatere, ki doživljajo preizkušnje? b) Zakaj lahko med doživljanjem preizkušenj molimo k Jehovu z zaupanjem?
14 Jezus je v svoji ponazoritvi o skrbnem očetu tudi poudaril, da je Jehovova dobrota daleč večja od dobrote, ki jo izkazuje kateri koli človeški roditelj. Zaradi tega nihče od nas ne bi smel nikdar misliti, da morebitne preizkušnje doživljamo zato, ker Bog z nami ni zadovoljen. Naš največji nasprotnik, Satan, je tisti, ki hoče, da bi tako razmišljali. (Job 4:1, 7, 8; Janez 8:44) Za takšne samoobtoževalne misli ni nikakršne svetopisemske podlage. Jehova nas ne preizkuša »z zlom«. (Jakob 1:13) Ne nastavlja nam kači podobnih preizkušenj ali pa škorpijonu podobnih preizkusov. Naš nebeški Oče daje »dobre reči tem, ki ga prosijo«. (Matej 7:11; Luka 11:13) Prav zares, bolj ko se zavedamo tega, da je Jehova dober in da nam je pripravljen pomagati, bolj bomo spodbujeni, da bomo k njemu z zaupanjem molili. Tako bomo tudi mi lahko občutili enako kakor psalmist, ki je napisal: »Ali slišal je Bog, ozrl se je v prošnje moje glas.« (Psalm 10:17; 66:19)
Kako je sveti duh naš pomočnik
15. a) Kaj je Jezus obljubil glede svetega duha? b) Kako nam sveti duh med drugim pomaga?
15 Jezus je malo pred svojo smrtjo ponovil zagotovilo, ki ga je že prej omenil v svojih ponazoritvah. Ko je govoril o svetem duhu, je apostolom dejal: »Prosil bom Očeta in dal vam bo drugega pomočnika, da bo večno z vami.« (Janez 14:16) Jezus je tako svojim sledilcem obljubil, da bodo v prihodnje, torej tudi danes, ob sebi imeli pomočnika oziroma svetega duha. Na kateri pomemben način lahko danes okušamo takšno podporo? Sveti duh nam pomaga prestajati različne preizkušnje. Kako? Apostol Pavel, ki se je s preizkušnjami tudi sam spoprijemal, je v pismu kristjanom v Korintu opisal, kako mu je sveti duh pomagal. Pa si na kratko poglejmo, kaj je napisal.
16. Kako so naše okoliščine lahko podobne Pavlovim?
16 Pavel je sovernikom najprej odkrito povedal, da se spopada s ‚trnom v telesu‘ oziroma z neko preizkušnjo. Nato pa je dejal: »Trikrat sem prosil Gospoda [Jehova], da bi ta trn odšel od mene.« (2. Korinčanom 12:7, 8) Čeprav je Pavel Boga rotil, naj mu njegovo trpljenje odvzame, ga je to še naprej pestilo. Tudi vi ste morda danes v podobnih okoliščinah. Kakor Pavel ste morda vztrajno in z zaupanjem molili k Jehovu in ga prosili, naj preizkušnjo odstrani. Toda težava vas kljub vašim številnim prošnjam še vedno muči. Ali to pomeni, da se Jehova ni odzval na vaše molitve in da vam njegov duh ne pomaga? Nikakor! (Psalm 10:1, 17) Upoštevajte, kaj je apostol Pavel povedal v nadaljevanju.
17. Kako je Jehova odgovoril na Pavlove molitve?
17 Bog je Pavlu v odgovor na njegove molitve rekel: »Dovolj ti je moja nezaslužena dobrotljivost; kajti moja moč se v šibkosti izpopolnjuje.« Pavel pa je dejal: »Zato se bom z velikim veseljem raje hvalil s svojimi šibkostmi, da bo Kristusova moč kakor šotor še naprej nad menoj.« (2. Korinčanom 12:9; Psalm 147:5) Tako je Pavel izkusil, da je bila po Kristusu nad njim kakor šotor razprostrta Božja mogočna zaščita. Danes Jehova na naše molitve odgovarja podobno. Svoje služabnike ščiti tako, kakor bi nad njimi razprostrl šotor.
18. Zakaj nam lahko uspe preizkušnje zdržati?
18 Seveda šotor ne preprečuje tega, da bi padal dež ali pihali vetrovi, ponuja pa določeno zaščito pred njimi. Podobno tudi šotor, ki ga priskrbuje »Kristusova moč«, ne preprečuje tega, da bi nas doletele preizkušnje oziroma nadloge. Daje pa nam duhovno zaščito pred škodljivimi stvarmi tega sveta in napadi njegovega vladarja Satana. (Razodetje 7:9, 15, 16) Torej ste lahko, četudi prestajate preizkušnjo, ki noče in noče ‚oditi od vas‘, prepričani, da se Jehova zaveda vašega boja in da se odziva na ‚glas vašega vpitja‘. (Izaija 30:19; 2. Korinčanom 1:3, 4) Pavel je napisal: »Bog je zvest, in ne bo dovolil, da bi bili skušani bolj, kakor lahko prenesete, temveč bo skupaj s skušnjavo poskrbel tudi za izhod iz nje, da jo boste mogli zdržati.« (1. Korinčanom 10:13; Filipljanom 4:6, 7)
19. Kaj ste odločeni delati in zakaj?
19 Priznati je treba, da so današnji ‚zadnji dnevi‘ tega brezbožnega sveta označeni kot »kritični časi, v katerih bo težko živeti«. (2. Timoteju 3:1) Kljub temu pa Božjim služabnikom v teh časih ni nemogoče živeti. Zakaj ne? Zato ker jih podpira in varuje Božji sveti duh, ki ga Jehova rad v obilici daje vsem, ki ga zanj vztrajno in z zaupanjem prosijo. Zato bodimo odločeni, da bomo še naprej vsak dan molili za svetega duha. (Psalm 34:6; 1. Janezovo 5:14, 15)
Kako bi odgovorili?
• Kaj moramo delati, da bi prejeli Božjega svetega duha?
• Zakaj smo lahko prepričani, da se bo Jehova odzval na naše prošnje za svetega duha?
• Kako nam sveti duh pomaga zdržati preizkušnje?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 21]
Kaj se lahko naučimo iz Jezusove ponazoritve o vztrajnem gostitelju?
[Slika na strani 22]
Ali vztrajno molite za Božjega svetega duha?
[Slika na strani 23]
Kaj se iz ponazoritve o skrbnem očetu naučimo o Jehovu?