Kako je Jezusovo rojstvo povezano z mirom?

RAZGLAS »mir med ljudmi, ki jih [Bog] priznava« ni bila edina prerokba povezana z Jezusovim rojstvom. Poleg tega angelskega oznanila presenečenim pastirjem, so nebeški sli od Boga navdihnjene napovedi o novorojenem Jezusu objavili tudi Mariji in njenemu možu Jožefu. Pregledovanje teh sporočil nam bo pomagalo, da bomo na Jezusovo rojstvo gledali iz širšega zornega kota in razumeli resničen pomen te angelske obljube o miru med ljudmi.

Marijo je pred Jezusovim rojstvom, in to še preden je zanosila, obiskal angel, ki je v Bibliji imenovan Gabriel. Pozdravil jo je z naslednjimi besedami: »Lep pozdrav tebi, ki ti je izkazana tolikšna naklonjenost. Jehova je s teboj.« Lahko si predstavljate, da je bila Marija precej vznemirjena in morda nekoliko prestrašena. Le kaj bi takšen pozdrav lahko pomenil?

Gabriel je pojasnil: »Glej, spočela boš ter rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Bog Jehova mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši na večne čase. Njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Marija je vprašala, kako se bo to zgodilo, ko pa je bila devica in ni imela spolnih odnosov z moškim. Gabriel ji je povedal, da bo otrok spočet po Božjem svetem duhu. Ta otrok bo nekaj posebnega. (Luka 1:28–35)

Napovedani kralj

Iz Gabrielovih besed je Marija verjetno lahko razbrala, da o sinu, ki ga bo rodila, govorijo starodavne prerokbe. Razkritje, da bo Jehova dal njenemu sinu »prestol njegovega očeta Davida«, je njo – pa tudi vsakega Juda, ki je poznal Svete spise, – spomnilo na obljubo, ki jo je Bog dal izraelskemu kralju Davidu.

Po preroku Natanu je Jehova rekel Davidu: »Hiša tvoja in kraljestvo tvoje bode stanovitno pred teboj vekomaj, prestol tvoj bodi utrjen na veke.« (2. Samuelova 7:4, 16) Jehova je glede Davida rekel: »Postavim seme njegovo, da večno traja, in prestol njegov kakor dnevi nebes. Večno bodi seme njegovo in prestol njegov kakor solnce pred mano.« (Psalm 89:20, 29, 35, 36) Torej ni bilo naključje, da sta bila tako Marija kot Jožef potomca kralja Davida.

Na potomca Davidove kraljeve rodovne linije pa se nanašajo še druge prerokbe iz Hebrejskih spisov. Mariji je bila verjetno znana tudi naslednja Izaijeva prerokba: »Dete nam je rojeno, sin nam je dan, in vladarstvo pride na ramo njegovo, in ime njegovo se bo imenovalo: Čudoviti, Svetovalec, Mogočni Bog, Oče večnosti, Knez miru. Pomnoževanju njegovega vladarstva in miru ne bode konca na prestolu Davidovem in nad kraljestvom njegovim, da ga utrdi in podpre s pravico in pravičnostjo od tega časa do vekomaj. Gorečnost GOSPODA nad vojskami stori to.« (Izaija 9:6, 7)

Gabriel torej Mariji ni oznanil le tega, da bo po čudežu rodila dečka. Njen sin bo dedič kralja Davida – večni dedič Kraljestva, ki ga bo vzpostavil Bog. Prerokbe, ki jih je Gabriel  izrekel o Jezusovi prihodnji vlogi, so zelo pomembne za vse nas.

Ko je Jožef izvedel, da njegova bodoča žena pričakuje otroka, se je odločil razdreti zaroko. Vedel je, da otrok ni njegov, saj s svojo zaročenko nikoli ni imel spolnih odnosov. Lahko si predstavljate, kako težko je Jožef verjel razlogom, ki jih je Marija navedla za svojo nosečnost. V evangelijih je zapisano: »V sanjah [se mu je] prikazal Jehovov angel in rekel: ‚Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti svoje žene Marije k sebi domov, saj je to, kar se je v njej spočelo, od svetega duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.‘« (Matej 1:20, 21)

V Bibliji ni pojasnjeno, koliko je Jožef razumel besede, kako bo otrok »ljudstvo odrešil grehov«. Vseeno je s tem sporočilom dobil dovolj močno zagotovilo, da se bodoča mamica ni vedla nemoralno. Storil je, kot mu je naročil angel, in pripeljal Marijo domov – to je bilo dejanje, ki je bilo enakovredno poroki.

Kaj je angel imel v mislih, ko je izrekel prej navedene besede, lahko izvemo iz informacij, ki jih najdemo v drugih delih Svetega pisma. Že na samem začetku človeške zgodovine je uporni angel izzval Jehovovo vrhovno oblast. V Hebrejskih spisih je zapisano, da je ta upornež med drugim trdil, da Bog ne vlada pravično in da noben človek, če se ga preizkusi, ne bo ostal značajen do Jehova. (1. Mojzesova 3:2–5; Job 1:6–12) Adam je že bil eden takšnih. Zaradi njegovega greha, vsi ljudje podedujemo greh in zaradi tega vsi umiramo. (Rimljanom 5:12; 6:23) Jezus pa se je rodil brez greha, ker za  njegovo spočetje ni bil odgovoren človeški oče. Ko je daroval svoje popolno telo in tako priskrbel odkupnino, ki je povsem ustrezala temu, kar je Adam zapravil, je lahko človeštvo odrešil greha in jim dal upanje na večno življenje. (1. Timoteju 2:3–6; Titu 3:6, 7; 1. Janezovo 2:25)

Medtem ko je služil na zemlji, je v malem pokazal, kaj bo pomenilo to, da bodo učinki greha odstranjeni. Ljudi je osvobodil vsakršnih telesnih nadlog in celo obujal mrtve. (Matej 4:23; Janez 11:1–44) Ti čudeži so bili samo senca tega, kar bo storil v prihodnosti. Sam je dejal: »Prihaja ura, ob kateri bodo vsi, ki so v grobovih, slišali [moj] glas in prišli ven.« (Janez 5:28, 29)

Ta obljuba o prihodnjem vstajenju pojasnjuje, zakaj je Jezusovo rojstvo – in še posebej smrt – za nas nekaj nadvse pomembnega. Bog je svojega Sina poslal na svet, da bi »se svet po njem rešil«, piše v Janezovem evangeliju 3:17. Ta čudovita novica pa nas znova spomni na angelsko oznanilo pastirjem, ki so v noči Jezusovega rojstva pazili na čredo.

‚Dobra novica o velikem veselju‘

Ko so angeli oznanili rojstvo ‚Rešitelja, ki je Kristus, Gospod‘, je za človeštvo to bila zares ‚dobra novica o velikem veselju‘. (Luka 2:10, 11) Ta otrok naj bi postal Mesija, véliki Prerok in Vladar, ki ga je Božje ljudstvo že dolgo pričakovalo. (5. Mojzesova 18:18; Miha 5:2) S svojim življenjem in smrtjo naj bi odigral glavno vlogo pri opravičenju Jehovove vesoljne vrhovnosti, zato so angeli lahko rekli: »Slava Bogu na višavah.« (Luka 2:14)

Jezus, ki je v Bibliji imenovan »zadnji Adam«, je dokazal, da je človek lahko zvest Jehovu, celo v najhujših preizkušnjah. (1. Korinčanom 15:45) Tako je dokazal, da je Satan hudoben lažnivec. Zato so se zvesti angeli v nebesih veselili.

Vrnimo se zdaj k vprašanju: »Ali je sploh kaj upanja, da se bo angelsko oznanilo, izrečeno v noči Jezusovega rojstva, izpolnilo?« Vsekakor! Vzpostavitev miru je glavni dejavnik v Božjem namenu z zemljo, katerega del je tudi obnovitev raja. Ko se bo to izpolnilo po vsej zemlji, bodo vsi ljudje ljubeči in zvestovdani. Izpolnitev Jehovovega namena torej tudi pomeni, da bo povsem odstranjeno kakršno koli upiranje njegovi vrhovnosti. To ni dobra novica za vse tiste, ki so na strani Satana in ki skupaj z njim trdijo, da so Jehovova merila slaba. Za takšne bo ta novica pomenila uničenje. (Psalm 37:11; Pregovori 2:21, 22)

Prosimo bodite pozorni, da angeli pastirjem niso rekli, da je mir namenjen vsem ljudem, temveč so oznanili »mir med ljudmi, ki jih on priznava«. To pomeni med ljudmi, ki jih Bog odobrava. Tisti, ki resnično verujejo v Jehova, zvesto sledijo Jezusu in ga posnemajo. Takšni moški in ženske so drug do drugega z veseljem radodarni in razumevajoči, ne samo nekaj dni vsako leto, ampak vsak dan.

Pravi krščanski duh čez vse leto?

Dobra novica, ki jo je Jezus oznanjeval, se je dotaknila življenja neštetih ljudi. Mnogi so vsak vidik svojega življenja prilagodili krščanskim načelom. Ljudje, ki so se nekdaj zanimali predvsem zase, so se začeli spraševati, kaj bi storil Jezus, če bi se znašel v enakih okoliščinah. Nekateri, ki so živeli samo za gmotno bogastvo in užitke, so ugotovili, kako pomembne so duhovne vrednote in kako pomembno se je o njih pogovarjati z bližnjimi. Ljudje, ki delajo tako, se trudijo, da bi bili vse leto radodarni in prijazni.  Ali ni to nekaj, kar naj bi pričakovali od pravih kristjanov?

Če bi se vsi iskreni ljudje za trenutek ustavili in pomislili, kaj vse se skriva za angelskim sporočilom o miru, in bi nato v skladu s tem tudi ravnali, bi bil svet prav gotovo povsem drugačen.

Vsem ljudem, ki jih Bog priznava, prerokbe glede Jezusovega rojstva zagotavljajo, da bodo lahko pravi mir uživali večno. Ali si tega ne želite tudi vi? Prepričani smo lahko, da se bo sijajno preroško oznanilo o miru, ki so ga ob Jezusovem rojstvu razglasili angeli, nedvomno izpolnilo. To niso le prazne besede ob božičnem času, temveč smo lahko prepričani, da bo tako vso večnost.

[Slike na strani 7]

Krščanskega duha lahko in bi ga morali kazati čez vse leto