»Bodi le vesel«

»Praznuj praznik GOSPODU [. . .], bodi le vesel.« (5. MOJZESOVA 16:15)

1. a) Kateri sporni vprašanji je sprožil Satan? b) Kaj je Jehova po uporu Adama in Eve napovedal?

SATAN je takrat, ko je Adama in Evo navedel na to, da sta se uprla svojemu Stvarniku, sprožil nadvse pomembni sporni vprašanji. Kot prvo je vzbudil dvom o tem, ali Jehova govori resnico in ali je njegov način vladanja pravilen. Kot drugo pa je namigoval na to, da ljudje služijo Bogu le iz sebičnosti. Slednje sporno vprašanje je bilo jasno izraženo v Jobovih dneh. (1. Mojzesova 3:1–6; Job 1:9, 10; 2:4, 5) Toda Jehova je hitro ukrepal, da bi zadevo rešil. Še ko sta Adam in Eva živela v edenskem vrtu, je napovedal, kako bo odgovoril na ti sporni vprašanji. Objavil je, da bo prišlo »seme«, ki bo zatem, ko mu bo strta peta, Satanu zdrobilo glavo. (1. Mojzesova 3:15)

2. Kako je Jehova osvetlil to, kako bo izpolnil prerokbo iz Prve Mojzesove knjige 3:15?

² Jehova je to prerokbo postopoma vse bolj osvetljeval in s tem pokazal, da se bo čez čas zagotovo povsem izpolnila. Abrahamu je na primer povedal, da se bo »seme« pojavilo med njegovimi potomci. (1. Mojzesova 22:15–18) Abrahamov vnuk Jakob je postal oče dvanajstih Izraelovih rodov. Ko so ti rodovi leta 1513 pr. n. št. postali narod, jim je Jehova dal zakonik, ki je predpisoval tudi obhajanje različnih letnih praznikov. Apostol Pavel je rekel, da so bili ti prazniki »senca prihodnjih stvari«. (Kološanom 2:16, 17; Hebrejcem 10:1) Iz njih se je dalo razbrati, kako bo Jehova izpolnil svoj namen v zvezi s Semenom. Izraelce je obhajanje teh praznikov zelo razveseljevalo. Ob tem, ko jih bomo sedaj na kratko pregledali, se nam bo okrepila vera v to, da so Jehovove obljube zanesljive.

Pojavi se Seme

3. Kdo je obljubljeno Seme in kako mu je bila strta peta?

³ Več kot 4000 let zatem, ko je Jehova izrekel to prvo prerokbo, se je pojavilo obljubljeno Seme. To je bil Jezus. (Galačanom 3:16) Kot popoln človek je ostal značajen vse do svoje smrti in s tem dokazal, da so bile Satanove obtožbe lažne. Ker pa je bil tudi brezgrešen, je bila njegova žrtev izredno dragocena. Z njo je zvestim potomcem Adama in Eve priskrbel rešitev izpod greha in smrti. Ko je Jezus umrl na mučilnem kolu, je bila obljubljenemu Semenu ‚strta peta‘. (Hebrejcem 9:11–14)

4. Kaj je predpodabljalo Jezusovo žrtev?

⁴ Jezus je umrl 14. nisana leta 33 n. št. * V Izraelu je bil 14. nisan vesel dan, saj so praznovali pasho. Vsako leto so na ta dan imele družine skupen obrok. Med drugim so pripravili jagnje, ki je bilo brez hibe. Tako so se spominjali, kakšno vlogo je kri jagnjeta imela pri rešitvi izraelskih prvorojencev, ko je angel smrti 14. nisana 1513 pr. n. št. usmrtil egipčanske prvorojence. (2. Mojzesova 12:1–14) Pashalno jagnje je predpodabljalo Jezusa, o katerem je Pavel dejal: »Kristus, naša pasha, je namreč že bil žrtvovan.« (1. Korinčanom 5:7) Kakor je kri pashalnega jagnjeta mnoge rešila, tako tudi Jezusova prelita kri mnogim omogoča rešitev. (Janez 3:16, 36)

 ‚Prvina mrtvih‘

5., 6. a) Kdaj je bil Jezus obujen in kako je bilo to predpodobljeno v Postavi? b) Kako je Jezusovo vstajenje omogočilo, da se bo prerokba iz Prve Mojzesove knjige 3:15 izpolnila?

⁵ Jezus je bil tretji dan obujen, da bi svojemu Očetu lahko predstavil vrednost svoje žrtve. (Hebrejcem 9:24) Njegovo vstajenje je predpodabljal neki drug praznik. Dan po 14. nisanu se je pričel praznik opresnikov. Še naslednjega dne, torej 16. nisana, so Izraelci duhovniku prinesli prvi snop ječmenove žetve, ki je bila najzgodnejša žetev v Izraelu, da bi ga pred Jehovom majal oziroma z njim nihal. (3. Mojzesova 23:6–14) Kako ustrezno je, da je Jehova ravno na ta dan leta 33 n. št. Satanu prekrižal njegove hudobne načrte, s katerimi je želel za zmeraj utišati Božjo ‚zvesto in resnično pričo‘! Jehova je 16. nisana 33 n. št. Jezusa obudil od mrtvih in mu podelil nesmrtno duhovno življenje. (Razodetje 3:14; 1. Petrovo 3:18)

⁶ Jezus je postal »prvina tistih, ki so zaspali v smrt«. (1. Korinčanom 15:20) V nasprotju s tistimi, ki so bili obujeni pred njim, pa ni znova umrl. Ne, dvignil se je v nebesa na Jehovovo desno, kjer je čakal, dokler ni bil postavljen za Kralja Jehovovega nebeškega kraljestva. (Psalm 110:1; Apostolska dela 2:32, 33; Hebrejcem 10:12, 13) Odkar je ustoličen za Kralja, je pripravljen na to, da za vedno stre glavo velikemu sovražniku, Satanu, in uniči njegovo seme. (Razodetje 11:15, 18; 20:1–3, 10)

Še več članov Abrahamovega semena

7. Kaj je bil praznik tednov?

⁷ Jezus je bil Seme, ki ga je Jehova obljubil že v edenskem vrtu in po katerem bo »razdrl Hudičeva dela«. (1. Janezovo 3:8) Toda ko je Jehova govoril z Abrahamom, je nakazal, da Abrahamovega ‚semena‘ ne bo sestavljal le en sam posameznik. Semena bo ‚kakor zvezd na nebu in kakor peska ob morskem obrežju‘. (1. Mojzesova 22:17) To, da se bodo pojavili tudi drugi člani ‚semena‘, je predpodabljal neki drug vesel praznik. Izraelci so 50 dni po 16. nisanu obhajali praznik tednov. O njem je v Postavi pisalo: »Po sedmi soboti štejte petdeset dni, in tedaj darujte novo jedilno daritev GOSPODU. Iz prebivališč svojih prinesite dva hleba za majanje, iz dveh desetink bele moke, pečena s kvasom, kot prvine GOSPODU.« * (3. Mojzesova 23:16, 17, 20)

8. Kaj posebnega se je zgodilo ob binkoštih leta 33 n. št.?

⁸ V času Jezusovega življenja na zemlji je bil praznik tednov znan kot binkošti (iz grške besede, ki pomeni »petdeseti«). Ob binkoštih leta 33 n. št. je večji Veliki duhovnik, obujeni Jezus Kristus, na majhno skupino 120 učencev, ki so se zbrali v  Jeruzalemu, izlil svetega duha. Tako so ti učenci postali maziljeni Božji sinovi in bratje Jezusa Kristusa. (Rimljanom 8:15–17) Postali so nov narod, ‚Božji Izrael‘. (Galačanom 6:16) Ta narod, ki je bil na začetku maloštevilen, na koncu šteje 144.000 članov. (Razodetje 7:1–4)

9., 10. Kako je to, kar so počeli na binkoštni dan, predpodabljalo občino maziljenih kristjanov?

⁹ Občino maziljenih kristjanov sta predpodabljala dva kvašena hlebca, ki so ju pred Jehovom zanihali na vsak binkoštni dan. To, da sta bila hlebca kvašena, kaže, da na maziljene kristjane še zmeraj vpliva podedovani greh. Kljub temu se lahko bližajo Jehovu na podlagi Jezusove odkupne žrtve. (Rimljanom 5:1, 2) Zakaj dva hlebca? To morda nakazuje na dejstvo, da bodo maziljeni Božji sinovi navsezadnje prišli iz dveh skupin – najprej iz naravnih Judov, kasneje pa tudi iz Nejudov. (Galačanom 3:26–29; Efežanom 2:13–18)

¹⁰ Hlebca, ki so ju darovali ob binkoštih, so naredili iz prvin pšenične žetve. Temu ustrezno se z duhom rojeni kristjani imenujejo »prvina izmed tistih, ki jih je ustvaril«. (Jakob 1:18) So prvi, ki so jim na podlagi Jezusove prelite krvi odpuščeni grehi, kar jim omogoča, da prejmejo nesmrtno življenje v nebesih, kjer z Jezusom vladajo v njegovem Kraljestvu. (1. Korinčanom 15:53; Filipljanom 3:20, 21; Razodetje 20:6) V takšnem položaju bodo narode kmalu ‚pasli z železno palico‘ in videli, kako bo ‚Satan strt pod njihovimi nogami‘. (Razodetje 2:26, 27; Rimljanom 16:20) Apostol Janez je rekel: »To so tisti, ki gredo za Jagnjetom, kamor koli gre. Ti so bili odkupljeni izmed človeštva kot prvina Bogu in Jagnjetu.« (Razodetje 14:4)

Dan, posvečen rešitvi

11., 12. a) Kaj se je zgodilo na spravni dan? b) Kakšne koristi so imeli Izraelci od tega, da so žrtvovali bika in kozla?

¹¹ Izraelci so deseti dan meseca etanima (kasneje imenovan tišri) * obhajali praznik,  ki je predpodabljal koristi Jezusove odkupne žrtve. Tisti dan se je cel narod zbral k praznovanju spravnega dne, da bi za svoje grehe darovali žrtve. (3. Mojzesova 16:29, 30)

¹² Na spravni dan je veliki duhovnik zaklal mladega bika ter v Najsvetejšem z nekaj njegove krvi sedemkrat poškropil pred pokrovom skrinje zaveze, s čimer je pred Jehovom simbolično daroval kri. Ta daritev je bila opravljena za grehe velikega duhovnika in ‚njegovo hišo‘ ter podduhovnike in levite. Nato je veliki duhovnik vzel dva kozla. Enega je zaklal kot daritev za greh »za ljudstvo«. Tudi nekaj njegove krvi je poškropil pred skrinjo zaveze v Najsvetejšem. Zatem je veliki duhovnik položil roke na glavo drugega kozla in priznal prestopke Izraelovih sinov. Nato je kozla poslal v puščavo, da je ta grehe ljudstva simbolično odnesel s seboj. (3. Mojzesova 16:3–16, 21, 22)

13. Kako so dogodki na spravni dan predpodabljali vlogo, ki jo ima Jezus?

¹³ Kot so predpodabljali ti dogodki, je večji Veliki duhovnik, Jezus, za odpuščanje grehov poskrbel z vrednostjo svoje lastne krvi. Vrednost njegove krvi kot prvo koristi ‚duhovni hiši‘ 144.000 maziljenih kristjanov, zaradi česar so lahko razglašeni za pravične in imajo pred Jehovom čist položaj. (1. Petrovo 2:5; 1. Korinčanom 6:11) To je bilo predstavljeno z žrtvovanjem bika. Jezus jim je tako odprl možnost, da prejmejo nebeško dediščino. Kot drugo, pa Jezusova kri koristi tudi milijonom drugih, ki verjamejo v Kristusa, kar je bilo predstavljeno z žrtvovanjem kozla. Ti bodo blagoslovljeni z večnim življenjem tukaj na zemlji, z dediščino, ki sta jo Adam in Eva izgubila. (Psalm 37:10, 11) Jezus na podlagi svoje prelite krvi odnaša grehe človeštva, prav kakor je živ kozel simbolično odnesel grehe Izraelcev v puščavo. (Izaija 53:4, 5)

Veselimo se pred Jehovom

14., 15. Kaj se je dogajalo med praznikom šotorov in na kaj je to Izraelce spomnilo?

¹⁴ Izraelci so po spravnem dnevu obhajali praznik šotorov, ki je bil najbolj vesel praznik v judovskem letu. (3. Mojzesova 23:34–43) Praznik je trajal od 15. do 21. etanima in se je sklenil s slovesnim zborom  na 22. dan meseca. Označeval je konec spravljanja žetve in je bil čas, ko so se Bogu zahvaljevali za njegovo veliko dobroto. Zato je Jehova vsem, ki so praznovali, zapovedal: »GOSPOD, tvoj Bog, te bo blagoslovil pri vsem tvojem pridelku in pri vsakem delu tvojih rok, zato bodi le vesel.« (5. Mojzesova 16:15) To je bil zagotovo čas velikega veselja!

¹⁵ Izraelci so med tem praznikom sedem dni živeli v šotorih. To jih je spominjalo, da so nekoč prebivali v šotorih v puščavi. Med praznikom so imeli več kot dovolj priložnosti, da so premišljevali o Jehovovi očetovski skrbi. (5. Mojzesova 8:15, 16) In ker so v šotorih, ki so bili bolj ali manj enaki, prebivali tako bogati kot revni, so bili Izraelci opomnjeni, da so med praznikom vsi enaki. (Nehemija 8:14–16)

16. Kaj je predpodabljal praznik šotorov?

¹⁶ Praznik šotorov je bil vesel praznik spravljanja žetve in je predpodabljal radostno zbiranje tistih, ki verjamejo v Jezusa Kristusa. Zbiranje se je pričelo ob binkoštih leta 33 n. št., ko je bilo 120 Jezusovih učencev maziljenih, da bi postali del ‚svetega duhovništva‘. Prav kakor so Izraelci nekaj dni živeli v šotorih, tako tudi maziljenci vedo, da so v tem brezbožnem svetu samo ‚začasni prebivalci‘. Njihovo upanje je nebeško. (1. Petrovo 2:5, 11) To zbiranje maziljenih kristjanov se končuje v teh »zadnjih dneh«, ko so zbrani še zadnji izmed 144.000. (2. Timoteju 3:1)

17., 18. a) Iz česa je razvidno, da Jezusova žrtev ne koristi samo maziljenim kristjanom? b) Kdo ima danes koristi od simboličnega praznika šotorov in kdaj bo ta veseli praznik dosegel svoj vrhunec?

¹⁷ Vredno je omeniti, da so med tem starodavnim praznikom darovali 70 bikov. (4. Mojzesova 29:12–34) Število 70 je zmnožek števil 7 in 10, ki v Bibliji predstavljata nebeško in zemeljsko popolnost. Zato bo Jezusova žrtev koristila zvestim posameznikom iz vseh 70 družin človeštva, ki izhajajo iz Noeta.  (1. Mojzesova 10:1–29) Skladno s tem se danes zbirajo tudi posamezniki iz vseh narodov, ki verjamejo v Jezusa in upajo, da bodo živeli na rajski zemlji.

¹⁸ Apostol Janez je o tem sodobnem zbiranju imel videnje. Najprej je slišal oznanilo glede zapečatenja zadnjih članov 144.000. Nato je videl ‚veliko množico ljudi, ki jih noben človek ni mogel prešteti‘ in ki so s ‚palmovimi vejami v rokah‘ stali pred Jehovom in Jezusom. Ti »prihajajo iz velike stiske« v novi svet. Tudi oni so sedaj samo začasni prebivalci te stare stvarnosti in se z zaupanjem veselijo časa, ko jih bo »Jagnje [. . .] paslo in jih vodilo k izvirkom vodá življenja«. Takrat bo Bog »z njihovih oči obrisal vse solze«. (Razodetje 7:1–10, 14–17) Simbolični praznik šotorov bo svoj vrhunec dosegel po koncu Kristusove tisočletne vlade, ko bodo člani velike množice skupaj z vsemi zvestimi, ki bodo obujeni, nagrajeni z večnim življenjem. (Razodetje 20:5)

19. Kako nam koristi to, da premišljujemo o praznikih, ki so jih obhajali v Izraelu?

¹⁹ Tudi mi smo lahko ‚le veseli‘, ko premišljujemo o pomenu starodavnih judovskih praznikov. Prav vznemirljivo je pregledovati, kako je Jehova s predslikami osvetljeval izpolnitev prerokbe, ki jo je dal že v Edenu, in navdušujoče je videti, da se zares korak za korakom izpolnjuje. Danes vemo, da se je Seme že pojavilo in da mu je bila strta peta. Sedaj je nebeški Kralj. Tudi večina od 144.000 je že dokazala, da je bila zvesta do smrti. Kaj še mora nastopiti? Kako kmalu se bo prerokba povsem izpolnila? O tem bomo razpravljali v naslednjem članku.

[Podčrtne opombe]

Ali lahko pojasnite?

• Koga je predpodabljalo pashalno jagnje?

• Katero zbiranje je predpodabljal binkoštni dan?

• Katere značilnosti spravnega dne so nakazovale na to, kakšne bodo koristi Jezusove odkupne žrtve?

• Kako praznik šotorov predpodablja zbiranje kristjanov?

[Preučevalna vprašanja]

[Tabela na straneh 22, 23]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Pasha

14. nisan

Dogodek:

Zaklali pashalno jagnje

Predpodoba:

Jezus žrtvovan

Praznik opresnikov (15.–21. nisan)

15. nisan

Dogodek:

Šabat

16. nisan

Dogodek:

Darovali ječmen

Predpodoba:

Jezus obujen

50 dni

Praznik tednov (binkošti)

6. sivan

Dogodek:

Darovali dva hlebca

Predpodoba:

Jezus predstavil Jehovu svoje maziljene brate

Spravni dan

10. tišri

Dogodek:

Darovali bika in dva kozla

Predpodoba:

Jezus vsemu človeštvu v prid predstavil vrednost svoje krvi

Praznik šotorov (spravljanja)

15.–21. tišri

Dogodek:

Izraelci radostno prebivali v šotorih in se veselili žetve; darovali 70 bikov

Predpodoba:

Zbiranje maziljencev in ‚velike množice‘

[Sliki na strani 21]

Kakor je kri pashalnega jagnjeta mnoge rešila, tako tudi Jezusova prelita kri mnogim omogoča rešitev

[Sliki na strani 22]

Prvi snop ječmenove žetve, ki so ga darovali 16. nisana, je predpodabljal Jezusovo vstajenje

[Sliki na strani 23]

Hlebca, ki so ju darovali ob binkoštih, sta predpodabljala občino maziljenih kristjanov

[Slike na strani 24]

Praznik šotorov je predpodabljal radostno zbiranje maziljencev in ‚velike množice‘ iz vseh narodov