Mož, ki je imel rad življenje in ljudi

DANIEL SYDLIK, ki je bil dolgoletni član Vodstvenega organa Jehovovih prič, je končal svojo zemeljsko pot v torek, 18. aprila 2006. Star je bil 87 let in je bil skoraj 60 let član betelske družine v Brooklynu (New York).

Brat Dan, kot so ga ljubkovalno klicali prijatelji, je prišel v Betel leta 1946. Pred tem je kot posebni pionir služil v Kaliforniji in je bil med drugo svetovno vojno zaradi krščanske nevtralnosti tudi nekaj časa v zaporu. Kaj vse je doživel v tem času, je živo opisano v angleškem Stražnem stolpu, 1. junij 1985, v članku z naslovom »Kako dragoceno je tvoje prijateljstvo, o Bog!«

Poznali so ga kot preprostega in dostopnega človeka. Kadar je v Betelu vodil jutranje čaščenje, sta se njegovo pozitivno stališče in ljubezen do življenja pogosto zrcalila v naslednjih uvodnih besedah: »Lepo je, da smo živi, da lahko služimo pravemu in živemu Bogu.« Želel je, da bi tudi drugi imeli takšno stališče, zato je imel javne govore z naslovi, kot so »Srečno ljudstvo, čigar Bog je Jehova«, »Bodimo veseli kot Jehova«, »Naj plamen Božjega duha v vas ne ugasne« in »Najboljše šele pride«.

Leta 1970 se je poročil z Marino Hodson iz Anglije, za katero je rekel, da je »od Boga poslana pomoč«. Skupaj sta služila Jehovu več kot 35 let.

V vseh teh letih, kar jih je preživel v Betelu, je služil v različnih oddelkih, tudi v tiskarni in spisnem oddelku. Delal je tudi na radijski postaji WBBR. Novembra leta 1974 je postal član Vodstvenega organa in nazadnje delal v personalnem in spisnem odboru.

Več kot 30 let je svoje delo v personalnem odboru zaznamoval z izjemno ljubeznijo do ljudi. S svojim globokim glasom je mnoge spodbudil, saj je vedno opozarjal na dragoceno prednost, ki jo imamo, da lahko služimo Jehovu. Nenehno je poudarjal, da prava sreča ni odvisna od zunanjih dejavnikov, temveč od našega odnosa z Jehovom in stališča do življenja.

Čeprav brata Sydlika v betelski družini nadvse pogrešamo, bo njegov zgled človeka, ki je resnično ljubil življenje in ljudi, med betelsko družino še naprej živ. Prepričani smo, da je med tistimi, za katere Razodetje 14:13 pravi: »Srečni tisti, ki bodo odslej umrli zedinjeni z Gospodom. Da, govori duh, naj počivajo od svojih naporov, kajti njihova dela gredo z njimi.«