Vprašanja bralcev

Kaj je pečatenje, omenjeno v Razodetju 7:3?

V Razodetju 7:1–3 piše: »Zatem sem videl štiri angele, ki so stali na štirih voglih zemlje in zadrževali štiri vetrove zemlje, da ne bi pihali ne na zemljo ne na morje ne v nobeno drevo. Nato sem videl še enega angela, ki se je dvigal od sončnega vzhoda in je imel pečat živega Boga. Četverim angelom, ki jim je bilo dano, da poškodujejo zemljo in morje, je glasno zavpil: ‚Ne poškodujte ne zemlje ne morja ne dreves, dokler sužnjem našega Boga ne odtisnemo pečata na njihovo čelo.‘«

Ko bodo izpuščeni ‚štirje vetrovi‘, bo izbruhnila ‚velika stiska‘, uničena bosta kriva vera in preostali hudobni svet. (Razodetje 7:14) ‚Sužnji našega Boga‘ so Kristusovi maziljeni bratje na zemlji. (1. Petrovo 2:9, 16) Zato ta prerokba nakazuje, da bodo Kristusovi bratje zapečateni pred izbruhom velike stiske. Drugi biblijski stavki pa tudi nakazujejo, da obstaja še eno, predhodno pečatenje maziljencev. Zato včasih govorimo o prvem in o končnem pečatenju. V čem se razlikujeta?

Razmislimo o tem, kaj pomeni besedna zveza ‚odtisniti pečat‘. Poglejmo, kako in zakaj so nekdaj pečatili listine. Nekdaj so s pečatom naredili odtis v košček gline in z njim listino zaprli. Vendar pa se pečat lahko nanaša tudi na sam odtis. V tistih dneh je bilo v navadi, da so s pečatom zagotavljali verodostojnost listine ali česa drugega oziroma so ga pritrdili na to kot dokaz lastništva. (1. kraljev 21:8; Job 14:17)

 Pavel je s pečatom primerjal sveti duh, ko je dejal: »Ta pa, ki jamči, da vi in mi pripadamo Kristusu, in ki nas je pomazilil, je Bog. On nam je tudi vtisnil pečat in nam v srce dal duha kot zagotovilo tega, kar bo še prišlo.« (2. Korinčanom 1:21, 22) Ko torej Jehova te kristjane pomazili s svetim duhom, pokaže, da so njegova lastnina.

Vseeno pa je vsak maziljenec zapečaten dvakrat. Prvo pečatenje se od končnega razlikuje po 1. namenu in 2. času. Ko je posameznik prvič zapečaten, je to znak, da je bil izbran za novega člana omejenega števila maziljenih kristjanov. Končno pečatenje pa potrjuje, da je ta izbrani in zapečateni maziljenec popolnoma dokazal svojo zvestovdanost. Maziljenec torej dobi trajen pečat ‚na čelo‘, kar je dokaz, da je kot ‚suženj našega Boga‘ popolnoma preizkušen in zvest, šele pri tem, končnem pečatenju. V 7. poglavju Razodetja je potemtakem omenjeno to končno pečatenje. (Razodetje 7:3)

Glede tega, kdaj poteka prvo pečatenje, je apostol Pavel maziljenim kristjanom pisal: »Tudi vi ste začeli upati vanj, potem ko ste slišali besedo resnice, dobro novico o svoji rešitvi. Po njem ste bili tudi, potem ko ste začeli verovati, zapečateni z obljubljenim svetim duhom.« (Efežanom 1:13, 14) Biblijsko poročilo na mnogih mestih odkriva, da so bili kristjani v prvem stoletju res zapečateni kmalu po tem, ko so slišali dobro novico in pričeli verovati v Kristusa. (Apostolska dela 8:15–17; 10:44) To zapečatenje je bilo dokaz, da jih Bog odobrava. Vendar to še ni pomenilo, da jih bo odobraval tudi na koncu njihove življenjske poti. Zakaj ne?

Pavel je napisal, da so bili maziljeni kristjani ‚zapečateni za dan, ko bodo osvobojeni‘. (Efežanom 4:30) To nakazuje, da mora po prvem pečatenju miniti čas, navadno mnogo let. Maziljenci morajo ostati zvesti od dne, ko so bili zapečateni s svetim duhom, do ‚dneva, ko bodo osvobojeni‘ svojega fizičnega telesa – torej do smrti. (Rimljanom 8:23; Filipljanom 1:23; 2. Petrovo 1:10) Zato je lahko Pavel šele tik pred koncem svojega življenja rekel: »Pritekel [sem] do konca, ohranil vero. Odslej mi je prihranjen venec pravičnosti.« (2. Timoteju 4:6–8) Poleg tega je Jezus občini maziljenih kristjanov rekel: »Ostani zvest vse do smrti in dal ti bom venec življenja.« (Razodetje 2:10; 17:14)

Beseda »venec« še dodatno dokazuje, da mora med prvim in končnim pečatenjem miniti čas. Zakaj lahko to rečemo? Nekdaj je bil običaj, da so z vencem nagradili tekača, ki je na tekmi zmagal. Za to, da bi venec prejel, ni bilo dovolj, da je pričel teči. Moral je preteči vso pot do konca. Podobno bodo maziljeni kristjani nagrajeni z nesmrtnim življenjem v nebesih samo, če bodo vztrajali vse do konca svoje poti – od prvega do končnega pečatenja. (Matej 10:22; Jakob 1:12)

Kdaj bodo preostali maziljeni kristjani, ki so že bili prvič zapečateni, zapečateni tudi dokončno? Vsi maziljenci, ki bodo še živeli na zemlji, bodo prejeli pečat ‚na čelo‘ pred izbruhom velike stiske. Ko bodo štirje vetrovi izpuščeni, bodo vsi, ki pripadajo duhovnemu Izraelu, zagotovo že dokončno zapečateni, četudi bodo nekateri še živi kot ljudje in bodo še morali dokončati svojo zemeljsko pot.